Projekt so imenovali Misija Trisat. Nanosatelit z maso 5,5 kilograma je zdaj v zaključni fazi kritičnega preverjanja, ki ga usklajujejo z Eso. Inženirski model nanosatelita so testirali v vakuumskih razmerah pri različnih temperaturah in izvedli vibracijske teste. Opremljen bo z infrardečo kamero, ki temelji na visokotehnološki platformi PicoSky, ki jo je razvilo podjetje SkyLabs in jo bodo uporabili tudi za krmiljenje in nadzor kamere.
Večspektralna kamera bo omogočila med drugim zaznavanje vulkanskega prahu, žarišč velikih požarov, razlitja nafte v oceanih in odkrivanje dragocenih rudnin pod zemljino površino. Osrčje satelitske platforme je majhno procesno jedro, ki ga je razvil SkyLabs. Kot pravi direktor podjetja Tomaž Rotovnik, gre za inovacijo na evropskem trgu, za katero se zanimajo velika podjetja, kot je Airbus. V prvi slovenski nanosatelit bodo vgrajene tudi sončne celice, ki jih po slovenskih načrtih izdeluje špansko podjetje, saj pri nas še nimamo dostopa do te tehnologije. Vrednost nanosatelita Trisat znaša milijon evrov, doslej so vanj vložili več kot 350.000 evrov.
Kot pojasnjuje vodja projekta Iztok Kramberger s Fakultete za elektrotehniko na Univerzi v Mariboru, bodo Trisat v nizko Zemljino orbito izstrelili prihodnje leto (predvidoma v prvem trimesečju 2018), s katero raketo bo poletel, pa še trenutno javno ni znano, (saj se dogovarjajo za najbolj ugodno ceno). Ponudnikov je več, med drugim tudi iz Indije. S tem se bo Slovenija pridružila 50 državam, ki že imajo svoje satelite v vesolju. Življenjska doba nanosatelitov, kakršen je slovenski, je od pet do šest let, še pravi Kramberger, potem pa izgorijo. To je nujno, da ne pride do verižnih trkov, saj je Zemljina orbita že precej zasičena s takimi sateliti, v prihodnje pa jih bo še več.
Nanosatelit bo z gradniki in podpornimi tehnologijami predstavljen na sejmu MOS 2017 v okviru projekta MIZŠ »Stičišča znanosti in gospodarstva«, ki ga vodi Janez Škrlec, član Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Na sejmu bodo strokovnjaki predstavili razvoj in delovanje posameznih gradnikov. Bo pa tudi v živo izveden prikaz delovanja v satelitu uporabljene večspektralne kamere!
