Okolje & energija

'Zeleni čudež' vetrne energije

Dogodki O & E

FINANCE
Okolje & energija
Dnevi energetikov 2024: to so zmagovalci letošnjega izbora za energetske nagrade Financ
Okolje & energija
Energetske nagrade
Okolje & energijaNataša Koražija Dnevi energetikov 2024: to so zmagovalci letošnjega izbora za energetske nagrade Financ 1

Nagrade in priznanja so dobili Energetika Maribor, IJS, HESS, Občina Kočevje, GLS Slovenija, SNEP GreenTwin, Enertec, Zeleni Hrastnik

FINANCE
Okolje & energija
Tako so sestavili finančno konstrukcijo za prvo zadružno sončno elektrarno
Okolje & energija
Energetske nagrade Financ
Okolje & energijaNataša Koražija Tako so sestavili finančno konstrukcijo za prvo zadružno sončno elektrarno 2

Za pionirski projekt skupnostne samooskrbe so ustanovili energetsko zadrugo, solastniki elektrarne so hkrati odjemalci, ki so si stroške energije znižali za 30 odstotkov

FINANCE
Okolje & energija
Enertec je razvil simulator za določanje idealne velikosti sončne elektrarne in baterije
Okolje & energija
Energetske nagrade Financ
Okolje & energijaNataša Koražija Enertec je razvil simulator za določanje idealne velikosti sončne elektrarne in baterije 3

Vas mučijo nove omrežnine in razmišljate o novi sončni elektrarni z baterijami? Enertecovo orodje omogoča izračun optimalne kombinacije z naprednimi algoritmi

Portal podpirajo

 INEA

HSE
 

Eles

15.06.2017 18:34
Čas branja: 3 min

Spoštovani, pišem vam v zvezi s problematiko umeščanja vetrnih elektrarn (VE) v Sloveniji. Seveda ne pričakujem, da se bodo gospodje iz GIZ vetrne energije strinjali z našimi argumenti, da so VE tako ekološki kot ekonomski nesmisel, vendar pričakujem korektno, profesionalno in predvsem argumentirano obravnavo. Žal prevečkrat naletimo na enostransko prikazovanje dejstev »zelenega čudeža« vetrne energije, ki bo rešil Slovenijo v iskanju energetske neodvisnosti.

Danes lahko opazujemo navdušenje nad vetrom, vendar je potrebno odgovoriti na vprašanja kdaj, kje, koliko in čemu. Kakšna so dejstva? Naj navedemo nekaj neprimernosti izkoriščanja vetrne energije:

  • hitrost vetra se spreminja ves čas - na ta način je stopnja izkoriščenosti zelo nizka;
  • VE ne proizvajajo velikega deleža energije - vedno potrebujejo drage državne subvencije, kar ima za posledico visoke cene električne energije za potrošnike;
  • cena elektrike je višja, kakovost elektrike, ki jo proizvajajo pa nižja - mi smo tisti, ki bomo plačevali višjo ceno elektrike – pri tem pa okolja ne bomo ohranjali, ampak degradirali. Vidite v tem smisel?;
  • nobena vetrna elektrarna ni zmožna samostojno pokriti potrebe po električni energiji - vedno jo je treba dopolniti z drugimi viri proizvodnje električne energije;
  • VE zmanjšujejo vrednost nepremičnin, glede na bližino posameznega objekta do vetrnih elektrarn – v petih različnih študijah se strinjajo, da je ta padec med 11 odstotkov in 40 odstotkov za stanovanja, ki se nahajajo do dva kilometra od vetrnih elektrarn;

Velike VE predstavljajo nov vir hrupa. Obratovanje velikih VE ima za posledico poganjanje in vrtinčenje velikih zračnih mas, kar ustvarja nizkofrekvenčni (NF) in infrazvok (IZV), ki pa za razliko od naravnih virov ne prenaša nobenih koristnih, temveč izključno škodljive informacije.

VE so problem. To je dejstvo, s katerim se strinjajo vse države, kjer so jih postavili. Na svetu se preko 2000 civilnodružbenih gibanj bori proti postavitvi le-teh (quixoteslaststand.com/worldwide-anti-wind-groups/#comment-75258). Posebno so aktivne v Nemčiji, na Danskem, Poljskem, Francij, Švedskem itd… ([www.windwahn.de]). Prav tako pa se zagovarja trdna in dokazljiva načela o tem, da VE NISO sprejemljive z vidika reševanja podnebnih sprememb.

Vetrne elektrarne NISO zelene, saj okolje poškodujejo, ga degradirajo v nepopravljivo stanje, kar pomeni, da so škodljivi industrijski objekti, ki ne zmanjšujejo toplogrednih plinov, ampak jih od začetka postopka proizvodnje povečujejo in zavajajo javno mnenje o njihovem rešitvenem učinku. Razmišljanje o umeščanju vetrnih turbin na slovenskem ozemlju je v naravovarstvenem, zdravstvenem in razvojnem smislu je kratkoročno in dolgoročno, nesprejemljivo.

Glede same donosnosti naložbe v energetiko pa moram spomniti, da moramo to naložbo plačevati davkoplačevalci z višjo ceno električne energije. Tukaj gre za odliv ogromnih dobičkov v zasebne roke nekaj posameznikov medtem, ko primanjkuje denarja za razvoj v gospodarstvu in odpiranje novih delovnih mest!

Slovenija po svoji lepoti in biološki raznovrstnosti prednjači pred vsemi svetovnimi državami. Naša majhnost nam služi kot naša veličina. Na tem majhnem prostoru združujemo raznolikost podnebij in pokrajin. Kot prebivalci svetovnega fenomena Škocjanskih jam, vam lahko povemo iz prve roke, da gre za neverjeten odziv s strani turistov, ki neprenehoma ponavljajo, kako so presunjeni nad našim mirom in lepoto zelene narave. Tukaj ste, da branite naš največji zaklad – naravo. Od nje je odvisno naše preživetje in preživetje prihodnjih rodov. Od tega je odvisna naša kakovost življenja. Zagovarjamo razvoj, ki uvaja mehak pristop trajnostnega turizma, v kmetijstvu pa zagovarja potenciranje prehranske samopreskrbe. Slovenija ni polje smrti, Slovenija je naša dežela! Zelena dežela, ki spoštuje vsako ped zemlje! To je naša – samostojna pot, pot po kateri moramo hoditi, saj so jo prehodili za nas že naši predniki. Za sebe in naše otroke!

Zdaj pa k vprašanjem v zvezi z vetrno energijo:

Bomo imeli cenejšo električno energijo?

Koliko električne energije bodo proizvedle VE?

Ali lahko VE nadomestijo druge vire energije?

Koliko novih delovnih mest bo dobil kraj?

Kako rešiti težavo z nočnim hrupom obstoječe vetrnice v Dolenji vasi?

Zakaj je ta industrija tako močno subvencionirana?

Zakaj uvažati VE za proizvodnjo dodatne električne energije, ki stane dvakrat toliko kot je cena na trgu?

Za konec, v izogib nerazumevanju za naprej, Civilna iniciativa za zaščito Senožeških Brd in ostale CI, k so nastale v tem času (Košenjak, Vrhpolje, Kozina, Loški potok ) niso a priori proti VE. Nikakor. So zato, da za Slovenijo obstajajo drugi, mnogo bolj primerni viri energije in predvsem varčna raba energije ter zmanjšanje njene porabe, s čimer lahko zadostimo zahtevan 25-odstotni delež iz evropske direktive. Prednostna naloga Slovenije naj ne bi bila oddajanje električne energije v omrežje, ampak lastna oskrba hiše z električno energijo, t. i. samooskrbni uporabniki. V svetu že obstajajo novi načini pridobivanja električne energije, ki ne poškodujejo človeka in okolja. V Sloveniji moramo biti zato dovolj odločni, pogumni in potrpežljivi, da bomo uvedli takšne načine pridobivanja elektrike, KI NE BODO POŠKODOVALI NIKOGAR!

Diego Loredan za CI za zaščito Senožeških Brd

Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite [+] poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
FINANCE
Okolje & energija
Ob Svetovnem dnevu vetra: vetrnice niso skregane s favno
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar Ob Svetovnem dnevu vetra: vetrnice niso skregane s favno

Svetovni dan vetra, 15. junij, je namenjen raziskovanju vetra, njegovi moči in možnostim, ki jih ponuja, so sporočili iz GIZ vetrne energije.

FINANCE
Okolje & energija
V WindEurope potegnil slovenski veter
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar V WindEurope potegnil slovenski veter

Gospodarsko interesno združenje vetrne energije se je v sredo, 12. julija 2017, pridružilo eni največjih globalnih organizacij za vetrno energijo WindEurope.

FINANCE
Okolje & energija
»Z zemeljskim plinom lahko bistveno izboljšamo kakovost zraka«
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar »Z zemeljskim plinom lahko bistveno izboljšamo kakovost zraka«

»Na Ministrstvo za okolje in prostor smo poslali pripombe in predloge na Odloke o načrtu za kakovost zraka na območju večjih slovenskih občin,« so sporočili iz GIZ za distribucijo zemeljskega plina.

FINANCE
Namesto da bi vzel lizing za avtomobil, sem raje vložil v zeleno obveznico
OGLAS
Finance
Finance PR Namesto da bi vzel lizing za avtomobil, sem raje vložil v zeleno obveznico (OGLAS)

Varna in donosna naložba je zelena obveznica, ki služi tudi za financiranje prehoda na trajnostno in nizkoogljično gospodarstvo

AGROBIZ
Novice
Meso je prepoceni, mesna industrija v slabši koži
Agrobiznis
NovicePetra Šubic Meso je prepoceni, mesna industrija v slabši koži 12

Zaradi prenizkih drobnoprodajnih cen in prevelikih popustov pri akcijah mesnopredelovalni industriji že primanjkuje denarja za naložbe in tudi kadrov

FINANCE
Okolje & energija
Lani izjemno leto za distributerje zemeljskega plina
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar Lani izjemno leto za distributerje zemeljskega plina

Distribucija zemeljskega plina v Sloveniji je v lanskem letu znašala skoraj 316 milijonov standardnih kubičnih metrov in se v primerjavi z letom 2015 povečala za 4,6 odstotka, so sporočili iz GIZ za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP).

FINANCE
Okolje & energija
Enkrat na črpalko, potem pa na 1.300 kilometrov vožnje
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar Enkrat na črpalko, potem pa na 1.300 kilometrov vožnje 5

Volkswagen je pred kratkim predstavil sedmo generacijo Golfov. Vozilo je eden redkih avtomobilov na svetu, ki je na voljo s petimi različnimi pogoni, med njimi tudi na stisnjen zemeljski plin (CNG).

FINANCE
Nova revija Finance: panoge prihodnosti
PRO
Finance
NOVA REVIJA FINANCE
Finance PRO Nova revija Finance: panoge prihodnosti (PRO)

Vabljeni v zakulisje šestih prepletenih panog prihodnosti