Kot je na novinarski konferenci povedala direktorica Umanotere Gaja Brecelj, 66 organizacij od vlade zahteva, naj nemudoma izboljša nadzor nad podjetji in napravami, ki predstavljajo grožnjo okolju in zdravju ljudi, ter v te postopke vključi strokovno javnost in civilno družbo.
V preteklosti so se po njenih besedah dogajale kršitve, ki se ne bi smele zgoditi. "Ljudje, ki skrbijo za nadzor in dovoljenja, morajo odgovorno opravljati svoje delo. Zato pozivamo k neodvisni kritični presoji dela odgovornih," je dejala.
Od vlade tudi pričakujejo, da bo začela v zgodnji fazi vključevati civilno družbo, "torej že takrat, ko se pripravljajo podlage, in potem v nadaljnjih postopkih sprejemanja strategij, predpisov, umeščanja v prostor in presoj vplivov na okolje". Sodelovanje mora biti konstruktivno in odzivno, cilj pa najboljši možen rezultat, zahtevajo okoljevarstveniki.
Uroš Macerl iz Eko kroga je poudaril, da dogodki zadnjih mesecev le še potrjujejo slabo okoljsko politiko prejšnjih vlad, ki po njegovih besedah niso sodelovale s civilno družbo. "Zdajšnja pa se je v negativnem smislu le še bolj izkazala," je bil kritičen Macerl.
Prepričan je, da bi morala civilna družba sodelovati že pri pripravi podlag za vse uredbe, zakonodajo in predpise. "Žal tega ni, ampak se dogaja ravno nasprotno. Ministrica za okolje pa celo javno pove, da tisti, ki izdajajo okoljska dovoljenja (...), povedo, da vključitev stranke v postopek prinese težavo," je poudaril.
Zaupanje državljanov v pravno državo na področju okolja je po Macerlovih besedah na najnižji ravni, kar je med drugim posledica tega, da onesnaževalci za svoje početje premalokrat odgovarjajo. Kritičen je bil tudi do novega zakona o varstvu okolja, ki da nastaja povsem brez njihovega sodelovanja.
Kritikam se je pridružil tudi Boris Šuštar iz Civilnih iniciativ Celja, ki je vladi med drugim očital, da okoljske katastrofe obravnava kot "incidente, ki se pač dogajajo". Tudi nekateri strokovnjaki po njegovih besedah ne delujejo v korist državljanov, temveč podjetij.
Govorci so med aktualnimi primeri, na katere se pristojne institucije po njihovih besedah niso odzvale ustrezno, izpostavili predvsem požar v vrhniškem Kemisu. Bernarda Kropf iz Civilne iniciative Sinja Gorica je ponovila opozorila lokalnih prebivalcev, da več kot mesec dni po požaru še vedno niso prejeli ustreznih informacij in navodil.
