Majcnova je ob pripravi "sporne uredbe" o koncesijah po navedbah sindikata javno zatrjevala, da po izračunih njenega ministrstva nobeno zdravilišče zaradi koncesnine ne bo plačevalo več kot en odstotek letnih prihodkov. Po njihovih navedbah je novembra 2015 v informativni oddaji na nacionalni televiziji celo izrecno obljubila, da bo vlada ustrezno popravila uredbo oziroma način izračunavanja koncesnin, če bodo izračuni dejanskih stroškov pokazali, da koncesnine presegajo en odstotek letnih prihodkov koncesionarjev.
Zdaj so znani podatki iz revidiranih poslovnih izkazov za lansko leto. Ti kažejo, da je strošek koncesnine pri mnogih zdraviliščih presegel en odstotek letnih prihodkov, pri nekaterih celo za nekajkrat, so poudarili v sindikatu. Tako bi ob predpostavki, da je potrebno plačati koncesnino v celoti, in skupaj z vodnim povračilom Terme Dolenjske Toplice plačevale 1,43 odstotka letnih prihodkov, Terme Šmarješke Toplice 1,66 odstotka, Terme Lendava 3,6 odstotka, Terme 3000 Moravske Toplice 3,8 odstotka ter Terme Zreče 3,92 odstotka prihodkov, so izračunali.
"V Sindikatu gostinstva in turizma Slovenije pričakujemo, da bo ministrica držala svojo javno izrečeno obljubo in dejansko spremenila uredbo tako, da nobeno zdravilišče ne bo plačevalo več kot en odstotek letnih prihodkov," so poudarili. Od poslovodstev zdraviliških družb pa pričakujejo, da se bodo na ta način prihranjena sredstva v celoti porabila za stimulacijo zaposlenih. Kot so namreč opozorili, je čas, da se izjemna rast slovenskega turizma in njegovih prihodkov v zadnjih dveh letih končno pozna tudi na dvigu plač zaposlenim v slovenskih zdraviliščih.
"Če naše upravičene in argumentirane zahteve in pričakovanja ne bodo izpolnjena, bomo prisiljeni predlagati članstvu ukrepe za dosego ciljev, vključno z najostrejšimi oblikami sindikalnega boja," so še dodali.
Sindikat gostinstva in turizma opozarja, da se že tako nizke plače v gostinstvu "kljub bistveno izboljšanim rezultatom poslovanja v dejavnosti" niso zvišale že pet let. Povprečna plača v panogi je 743 evrov neto, in to v povprečju za 210 opravljenih ur na mesec.
Z višino koncesnin se sicer ne strinjajo niti pogajalci slovenskih naravnih zdravilišč. Na ministrstvu za okolje in prostor pa pravijo, da kdor uporablja termalno vodo kot energent, mora ta energent ustrezno plačati, tako kot to plačujejo za druge energente. O višini koncesnine dodajajo, da lahko koncesionar pomembno in neposredno vpliva nanjo z optimalno dejansko rabo, izkoristkom in reinjekcijo.
