(intervju) Bi plačali transformator za soseda, ki je kupil e-Porscheja? (intervju) Bi plačali transformator za soseda, ki je kupil e-Porscheja? V elektroenergetiki govorijo o sistemu poštne znamke. Preprosto povedano to pomeni, da plačata enako omrežnino prebivalec A, ki uporablja samo pralni stroj in televizor, in prebivalec B, ki tudi polni električni avto in se greje na elektriko.
(intervju) Kaj danes pravi okoljevarstvenik, ki je pred leti ščitil ptice na Volovji rebri (intervju) Kaj danes pravi okoljevarstvenik, ki je pred leti ščitil ptice na Volovji rebri Tehnologija vetrnih elektrarn je danes do okolja bistveno bolj prijazna kot pred leti, ko so zasnovali (kasneje neuspešno) vetrno elektrarno na Volovji rebri. Je sodobna tehnologija sprejemljiva za največjo okoljevarstveno organizacijo pri nas?
Kje si boste lahko ogledali energetske intervjuje Kje si boste lahko ogledali energetske intervjuje En-lite, društvo za spodbujanje energetske pismenosti, in globalna platforma VideoLectures.NET sta v okviru evropskega tedna trajnostne energije napovedala partnersko iniciativo iEnergija videointervjuji.
Kako velike naložbe bo potrebovalo elektrodistribucijsko omrežje Kako velike naložbe bo potrebovalo elektrodistribucijsko omrežje Omrežnina, namenjena za elektrodistribucijska podjetja, ne bo zadoščala za vsa vlaganja, ki jih bo omrežje potrebovalo, je opozoril predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič ob predstavitvi poslovanja podjetja.
'Država je dolžna odvrniti nevarnosti, ki jih prinašajo podnebne spremembe' 'Država je dolžna odvrniti nevarnosti, ki jih prinašajo podnebne spremembe' Posamezniki in organizacije so pozvali vlado, naj »pripozna podnebne spremembe kot nacionalno krizo in jih začne prednostno in sistemsko obravnavati«.
Komentar

Kaj prinašajo poceni kitajske fotovoltaike

Čas branja: 3 min
26.07.2017  00:30
Evropski proizvajalci fotovoltaik pomanjkljivosti v poslovni strukturi niso sposobni odpraviti ali pa za odpravo nimajo interesa, dokler jih administrativne blokade MIP ščitijo pred kitajskimi konkurenti.

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
MIP dodaj
Darko Fius dodaj

Podatki kitajskega združenja za fotovoltaiko China Photovoltaic Industry Association (CPIA) navajajo 25,9-odstotno zvišanje proizvodnje fotovoltaičnih panelov v drugem četrtletju letošnjega leta. Zadnjih pol leta so proizvedli za 34 gigavatov fotovoltaičnih panelov, proizvodne kapacitete pa so bile visoko, 85-odstotno zasedene.

Kitajske povprečne proizvodne cene so 0,10 evra na vat oziroma bolj točno 103,12 evra na kilovat. Za primerjavo, predlog za uvozne cene kitajskih panelov v EU bo od 1. januarja 2018 »samo« 0,421 evra na vat (421 evrov na kilovat), kar bi kitajskim proizvajalcem dajalo lepo razliko 317,88 evra na kilovat. Nizka poslovna marža, ki so jo analitiki pogosto omenjali na fotovoltaičnem sektorju, očitno ni prizadela kitajskih proizvajalcev, saj so znižali proizvodne stroške na raven, pri kateri jim globalna konkurenca več ne more do živega.

Na trgu so pričakovali globalno osutje povpraševanja po fotovoltaičnih modulih. Pojasnila so bila na primer takšna: proizvodne kapacitete so prevelike (kar je trivialno in povsem zgrešeno). Američani skušajo naviti uvozne dajatve podobno kot EU, vendar so, kot navaja poročilo, kapacitete kitajskih proizvajalcev zelo visoko zasedene, zato pričakujejo, da bomo priča še hitrejšemu prodoru fotovoltaik na vseh globalnih trgih. Boj za trg se je neusmiljeno še bolj razvnel, zato pričakujemo, da bo fotovoltaična proizvodnja v EU hitro prešla na visoko učinkovite tehnologije.

Povprečna učinkovitost fotovoltaičnih modulov na globalnem trgu znaša približno 16,5 odstotka, kitajski proizvajalci pa obvladujejo to, danes že klasično tehnologijo in so poleg tega znižali svoje proizvodne stroške na raven, ki je konkurenca ne more doseči zaradi več dejavnikov, med njimi sta ekonomija obsega proizvodnje ter vertikalno in horizontalno optimizirana logistika.

Pri inverterjih znaša kitajska ponudba manj kot 0,04 evra za vat in celo 0,02 evra za vat, rezultati testov njihovih proizvodov pa ne zaostajajo za večjimi ponudniki iz EU. Vse kritične komponente v kitajskih inverterjih, na primer kondenzatorji in Si-C tranzistorji so primerljivi z evropskimi. Seveda pa, ko pogledamo impresivno listo članov evropskega centra za elektroniko (European Center for Power Electronics), lahko sklenemo, da evropska ponudba Kitajcem ne bo kar tako prepustila trga, pač pa bo boj na trgu do zadnjega centa.

Mar bomo res morali počakati, da poteče veljavnost MIP (Minimum Import Prices), evropskega predpisa oziroma sporazuma o cenah uvoženih kitajskih izdelkov: panelov, fotovoltaičnih celic, polizdelkov, na primer silicija visoke čistosti? In se bo šele nato začela v večjem obsegu implementacija v Energetskem konceptu Slovenije navedenih investicijski potencialov, do 2030 nad 13 gigavatov in do 2050 nad 23 gigavatov? Ali pa bomo počakali, da evropski proizvajalci ponudijo trgu visoko učinkovite fotovoltaične sisteme, ki bodo z ekonomskega zornega kota zaradi visoke učinkovitosti konkurenčni cenenim kitajskim?

Vse kar je evropska komisija dosegla z administrativnim posegom MIP, je, da so vsi večji kitajski proizvajalci fotovoltaik izstopili iz sporazuma in zgradili proizvodnjo zunaj Kitajske, Tajvana ali Malezije. Da bi zaščitila domačo proizvodnjo, je evropska komisija za nekaj let občutno zavrla dinamiko inštalacij fotovoltaik v EU.

Zakaj so proizvajalci iz EU nekonkurenčni? Razlogov je več, vendar med njimi ni cene delovne sile. Fotovoltaična proizvodnja je povsem avtomatizirana in robotizirana tako v EU kot tudi na Kitajskem ali kjerkoli drugod. Na stroške proizvodnje pa zelo vpliva dejstvo, da v EU ni večjega obsega proizvodnje in stroškovna optimizacija ni možna, saj ni vzpostavljene horizontalne in vertikalne integracije (proizvodnja, dobavitelji, prevozni stroški, logistika). Z drugimi besedami: ni skupnega evropskega nastopa na globalnem trgu fotovoltaik. Evropski proizvajalci te pomanjkljivosti v poslovni strukturi niso sposobni odpraviti ali pa za odpravo nimajo interesa, dokler jih administrativne blokade MIP ščitijo pred konkurenti. Ker je kitajska proizvodna kapaciteta približno 80 gigavatov na leto, lahko ugotovimo, da evropski proizvajalci pri ekonomiki obsega proizvodnje ne morejo več konkurirati kitajskim.

Ekonomsko gledano pa je slika drugačna. Večina kitajske opreme za proizvodnjo fotovoltaik je evropskega porekla. Dobavitelji so predvsem iz Nemčije in Švice oziroma so globalne družbe, ki jih nadzirata nemški ali švicarski kapital. Takšne družbe neutrudno dograjujejo, večajo in izboljšujejo kitajsko proizvodnjo, ki je dosegla učinkovitost, kakršne v razmeroma majhni EU brez velikih vlaganj sredstev niso sposobni realizirati. V evropskih razvojnih inštitucijah leži velik potencial, nova generacija visoko učinkovitih fotovoltaičnih tehnoloških rešitev je že razvitih, le v proizvodnjo jih je treba preseliti, kar pa zahteva koordinacijo na ravni EU, znatne investicije in čas, recimo tri leta in več.

Darko Fius je pridruženi član Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS).

Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Elektrika
Elektrika Slovenski kriptomilijonar postavlja eno največjih baterij v tem delu Evrope 2

Na Jesenicah bodo jeseni dokončali 13-megavatni baterijski sistem, investitorja sta Damian Merlak, ex Bitstamp, in Roman Bernard, Encom....

OK & EN
Novice
Novice Ogljični kuponi kot suho zlato: Belektron je z njimi podeseteril dobiček in podvojil kapital 15

Kaj menite, koliko zaposlenih ima podjetje, ki je lani ustvarilo dobrih 24 milijonov evrov dobička in 737 milijonov evrov prihodkov? Šest.

OK & EN
Elektrika
Elektrika (foto) Kronotermova toplotna črpalka, ki so jo Nemci uvrstili na prvo mesto v Evropi

V podjetju Kronoterm so predstavili nov model toplotne črpalke, ki je seznamu nemškega urada BAFA zasedla prvo mesto po sezonski...

OK & EN
Odpadki
Odpadki Kako na Vrhniki predelajo avtomobilsko zračno blazino v nakupovalno torbo 2

V Komunalnem podjetju Vrhnika so lani začeli izdelavo nakupovalnih torb in nahrbtnikov iz blaga za zračne blazine. Torbe so negorljive in...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Slovenija je dobila prvo ultra hitro e-polnilnico 31

Münchenska družba Ionity je v Ilirski Bistrici postavila štiri 350-kilovatne polnilnice za električne avte. Projektant in izvajalec je...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Šarec pozval k prevetritvi nevladnih organizacij 18

Ministrstvo za okolje in prostor naj pripravi zakonodajo, ki bo prevetrila, katere so nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu,...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Subvencije za e-avte: Eko sklad na eni, avtomobilisti na drugi strani 4

Na Eko skladu so pred dnevi objavili nov poziv za subvencije za električna in priključno-hibridna vozila. Zapletlo pa se je pri pogojih...