Odprt je razpis energetskih nagrad 2019 Odprt je razpis energetskih nagrad 2019 Prijave na razpis za energetske nagrade zbiramo do 8. marca 2019 v treh kategorijah.
EU dosegla dogovor o prepovedi plastike za enkratno uporabo EU dosegla dogovor o prepovedi plastike za enkratno uporabo V Evropski uniji je bil dosežen dogovor o prepovedi plastike za enkratno uporabo, kot so na primer plastični krožniki ali slamice, je danes sporočilo avstrijsko predsedstvo EU. Ukrep, ki ga morata formalno sprejeti še Svet EU in Evropski parlament, naj bi začel veljati v dveh letih.
Izsledki inšpekcije: vsak peti pregledan objekt je nelegalen Izsledki inšpekcije: vsak peti pregledan objekt je nelegalen Gradbena inšpekcija Inšpektorata RS za okolje in prostor je opravila nadzor, usmerjen v odkrivanje nedovoljenih gradenj, predvsem na varovanih območjih, v objekte v gradnji, ne pa tudi v že zgrajene in vseljene objekte.
Le peščica držav še temelji na lignitu. Slovenija je med njimi. Le peščica držav še temelji na lignitu. Slovenija je med njimi. Samo v šestih državah EU še ne govorijo o opustitvi uporabe premoga, na seznamu je tudi Slovenija, ugotavljajo v mednarodni energetski agenciji IEA v poročilu Premog 2018.
Minister pričakuje »pravne manevre« nasprotnikov odpadkarskega zakona Minister pričakuje »pravne manevre« nasprotnikov odpadkarskega zakona Poslanci so napovedali podporo interventnemu zakonu o odpadkih, nekateri pa so ob tem omenili možnost, da bodo zaradi določila o retroaktivnosti vložene tožbe.
Komentar

Kaj prinašajo poceni kitajske fotovoltaike

Čas branja: 3 min
26.07.2017  00:30
Evropski proizvajalci fotovoltaik pomanjkljivosti v poslovni strukturi niso sposobni odpraviti ali pa za odpravo nimajo interesa, dokler jih administrativne blokade MIP ščitijo pred kitajskimi konkurenti.

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
MIP dodaj
Darko Fius dodaj

Podatki kitajskega združenja za fotovoltaiko China Photovoltaic Industry Association (CPIA) navajajo 25,9-odstotno zvišanje proizvodnje fotovoltaičnih panelov v drugem četrtletju letošnjega leta. Zadnjih pol leta so proizvedli za 34 gigavatov fotovoltaičnih panelov, proizvodne kapacitete pa so bile visoko, 85-odstotno zasedene.

Kitajske povprečne proizvodne cene so 0,10 evra na vat oziroma bolj točno 103,12 evra na kilovat. Za primerjavo, predlog za uvozne cene kitajskih panelov v EU bo od 1. januarja 2018 »samo« 0,421 evra na vat (421 evrov na kilovat), kar bi kitajskim proizvajalcem dajalo lepo razliko 317,88 evra na kilovat. Nizka poslovna marža, ki so jo analitiki pogosto omenjali na fotovoltaičnem sektorju, očitno ni prizadela kitajskih proizvajalcev, saj so znižali proizvodne stroške na raven, pri kateri jim globalna konkurenca več ne more do živega.

Na trgu so pričakovali globalno osutje povpraševanja po fotovoltaičnih modulih. Pojasnila so bila na primer takšna: proizvodne kapacitete so prevelike (kar je trivialno in povsem zgrešeno). Američani skušajo naviti uvozne dajatve podobno kot EU, vendar so, kot navaja poročilo, kapacitete kitajskih proizvajalcev zelo visoko zasedene, zato pričakujejo, da bomo priča še hitrejšemu prodoru fotovoltaik na vseh globalnih trgih. Boj za trg se je neusmiljeno še bolj razvnel, zato pričakujemo, da bo fotovoltaična proizvodnja v EU hitro prešla na visoko učinkovite tehnologije.

Povprečna učinkovitost fotovoltaičnih modulov na globalnem trgu znaša približno 16,5 odstotka, kitajski proizvajalci pa obvladujejo to, danes že klasično tehnologijo in so poleg tega znižali svoje proizvodne stroške na raven, ki je konkurenca ne more doseči zaradi več dejavnikov, med njimi sta ekonomija obsega proizvodnje ter vertikalno in horizontalno optimizirana logistika.

Pri inverterjih znaša kitajska ponudba manj kot 0,04 evra za vat in celo 0,02 evra za vat, rezultati testov njihovih proizvodov pa ne zaostajajo za večjimi ponudniki iz EU. Vse kritične komponente v kitajskih inverterjih, na primer kondenzatorji in Si-C tranzistorji so primerljivi z evropskimi. Seveda pa, ko pogledamo impresivno listo članov evropskega centra za elektroniko (European Center for Power Electronics), lahko sklenemo, da evropska ponudba Kitajcem ne bo kar tako prepustila trga, pač pa bo boj na trgu do zadnjega centa.

Mar bomo res morali počakati, da poteče veljavnost MIP (Minimum Import Prices), evropskega predpisa oziroma sporazuma o cenah uvoženih kitajskih izdelkov: panelov, fotovoltaičnih celic, polizdelkov, na primer silicija visoke čistosti? In se bo šele nato začela v večjem obsegu implementacija v Energetskem konceptu Slovenije navedenih investicijski potencialov, do 2030 nad 13 gigavatov in do 2050 nad 23 gigavatov? Ali pa bomo počakali, da evropski proizvajalci ponudijo trgu visoko učinkovite fotovoltaične sisteme, ki bodo z ekonomskega zornega kota zaradi visoke učinkovitosti konkurenčni cenenim kitajskim?

Vse kar je evropska komisija dosegla z administrativnim posegom MIP, je, da so vsi večji kitajski proizvajalci fotovoltaik izstopili iz sporazuma in zgradili proizvodnjo zunaj Kitajske, Tajvana ali Malezije. Da bi zaščitila domačo proizvodnjo, je evropska komisija za nekaj let občutno zavrla dinamiko inštalacij fotovoltaik v EU.

Zakaj so proizvajalci iz EU nekonkurenčni? Razlogov je več, vendar med njimi ni cene delovne sile. Fotovoltaična proizvodnja je povsem avtomatizirana in robotizirana tako v EU kot tudi na Kitajskem ali kjerkoli drugod. Na stroške proizvodnje pa zelo vpliva dejstvo, da v EU ni večjega obsega proizvodnje in stroškovna optimizacija ni možna, saj ni vzpostavljene horizontalne in vertikalne integracije (proizvodnja, dobavitelji, prevozni stroški, logistika). Z drugimi besedami: ni skupnega evropskega nastopa na globalnem trgu fotovoltaik. Evropski proizvajalci te pomanjkljivosti v poslovni strukturi niso sposobni odpraviti ali pa za odpravo nimajo interesa, dokler jih administrativne blokade MIP ščitijo pred konkurenti. Ker je kitajska proizvodna kapaciteta približno 80 gigavatov na leto, lahko ugotovimo, da evropski proizvajalci pri ekonomiki obsega proizvodnje ne morejo več konkurirati kitajskim.

Ekonomsko gledano pa je slika drugačna. Večina kitajske opreme za proizvodnjo fotovoltaik je evropskega porekla. Dobavitelji so predvsem iz Nemčije in Švice oziroma so globalne družbe, ki jih nadzirata nemški ali švicarski kapital. Takšne družbe neutrudno dograjujejo, večajo in izboljšujejo kitajsko proizvodnjo, ki je dosegla učinkovitost, kakršne v razmeroma majhni EU brez velikih vlaganj sredstev niso sposobni realizirati. V evropskih razvojnih inštitucijah leži velik potencial, nova generacija visoko učinkovitih fotovoltaičnih tehnoloških rešitev je že razvitih, le v proizvodnjo jih je treba preseliti, kar pa zahteva koordinacijo na ravni EU, znatne investicije in čas, recimo tri leta in več.

Darko Fius je pridruženi član Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS).

Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Novice
Novice Od ljubljanskega referenta do top 10 na svetu 4

Širši javnosti povsem neznano slovensko podjetje Belektron že vrsto let uspešno deluje v eni od niš mednarodnega finančnega trga v...

OK & EN
Odpadki
Odpadki Minister Leben, tale bo pa težka! Zdaj vam nasprotuje GZS. 1

Država bo težko uspela dokazati da so za neprevzete kupe embalaže odgovorne embalažne družbe, so zapisali na Gospodarski zbornici...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Evropske elektro napovedi: konec januarja bo za Slovenijo težak 12

V evropskem združenju operaterjev prenosnega elektroenergetskega omrežja ENTSO-E so objavili napovedi električne proizvodnje za...

OK & EN
Elektrika
Elektrika V Ljubljani kmalu še en ponudnik souporabe e-avtov, v Sloveniji kitajski e-avti 6

Podjetje Plan-net solar bo v kratkem ponudilo na trgu kitajske mini električne avte, za leto 2019 pa načrtujejo postavitev omrežja za...

OK & EN
Trajnostni razvoj
Trajnostni razvoj Na koga boste stavili, če bo Šarčev minister trčil v šaleški lobi? 17

Okoljski minister Jure Leben je prejšnji teden napovedal sprejetje ambiciozne podnebne strategije. Poglejmo, kaj ga čaka. In nas z njim

OK & EN
Elektrika
Elektrika To je električni avto, ki so ga naredili dijaki

Dijaki treh srednjih šol so pod mentorstvom Inštituta Metron Andreja Pečjaka predelali klasičnega bencinskega smarta v električnega....

OK & EN
Novice
Novice Tako iščejo milijarde za financiranje energetske prenove slovenskih stavb 3

Do leta 2020 bo naložb v energetsko učinkovitost stavb za 50 milijonov evrov, kako bo naprej, pa ne vemo, ker bo treba zagotoviti...

OK & EN
Odpadki
Odpadki Auč! Pravniki so Lebenovemu interventnemu zakonu prisolili nekaj krepkih 14

Služba vlade za zakonodajo, GIZ skupne sheme in pravnika Senko Pličanič in Rajko Pirnat so zapisali vrsto pripomb na osnutek...