“Predkazenski postopek še poteka. Kot smo večkrat pojasnjevali javnosti, gre za obsežno preiskavo, ki vključuje še sodelovanje drugih inšpekcijskih služb, kot tudi preučitev dokumentacije, ki se nanaša na poslovanje družbe.
Predkazenski postopek usmerja tožilstvo, hkrati pa pojasnjujemo, da o ugotovitvah posameznih faz preiskave obveščamo pristojno tožilstvo.
Ta trenutek lahko potrdimo zgolj to, da je del preiskave, ki se nanaša na sam vzrok požara, v zaključni fazi.” To so nam odgovorili iz policijske uprave Ljubljana.
Kemis je zgorel 15. maja letos. Ne le, da so bili protokoli obveščanja in ukrepanja državnih ustanov slabi, neobveščanje je med prebivalci povzročilo dodatna tveganja po že tako nevarnem požaru.
Po skoraj treh mesecih od požara v Kemisu pa Slovenci in posebej Vrhničani še vedno nimamo niti približnega odgovora, ali je šlo za nesrečo, ali pa morda za malomarnost. Glede na še nekaj industrijskih oziroma gospodarskih požarov, ki so se zgodili po Kemisu, se javnost še danes sprašuje tudi, ali morda ni šlo za organizirane požige in so požari povezani. Denimo požar na deponiji sekancev na Puščavi pri Mokronogu, pa dva požara na Ptuju ter požara v ladjedelnici v Izoli in v kranjski Qlandii.
Razumemo, da gre za obsežne preiskave. Razumemo tudi, da ne policija ne more razkrivati podatkov, ki bi lahko ogrožali postopke in da je takšnih podatkov večina. Ali je odgovorno, učinkovito in normalno – da tudi po treh mesecih dela policije in tožilstva na predkazenskem postopku, še ne vemo prav nič – smo vprašali strokovnjaka.
Če nisi hiter, izgubiš dokaze
»Še posebej v ekoloških zadevah bi morali policisti veliko hitreje ukrepati, saj se dokazi lahko hitro uničijo. Zdaj so bili recimo ti močni nalivi, ki so zagotovo številne dokaze zabrisali in jih odplaknili v Ljubljanico,« pravi Bojan Dobovšek, poslanec in predavatelj na Fakulteti za varnostne vede.
"Hitro je treba ukrepati tudi pri pričah, da ne pozabijo podrobnosti, ki so lahko ključne. Pa tudi zato, da se na priče ne vpliva. In če policisti niso dovolj hitri, jih mora k temu spodbuditi tožilec, ki konec koncev usmerja njihovo delo. Poleg tega si morajo tako policisti kot tožilci prizadevati, da delo nadgradijo s čim hitrejšimi hišnimi preiskavami, saj utegnejo pri tem najti ključne dokaze. A za vse to potrebujemo strokovne ljudi, ki si upajo opozoriti na napake in delo opraviti hitro in učinkovito. Žal pa se je v policiji v zadnjih 20 letih kadrovalo vse prevečkrat po političnih povezavah in ne po sposobnosti. In če nimaš strokovnih ljudi, ki znajo in si upajo strokovno delati, je seveda možen političen vpliv. Še posebej v občutljivih ekoloških zgodbah,« še dodaja.
