Ideja o lastnem upravljanju z zbranimi odpadki v Mariboru in okoliških občinah je po besedah direktorja mariborske Snage Cveta Žalika vzniknila pred več kot petimi leti, z današnjim dnem pa se bo tudi uradno začela gradnja objekta, ki predstavlja največjo investicijo v zgodovini podjetja. "To je tretji takšen obrat v Evropi," je poudaril.
Za gradnjo sortirnice na Teznu je bil že leta 2014 izbran gradbeni izvajalec Kostak, prejšnji mesec pa so pridobili vsa potrebna dovoljenja. Umestili so jo na kraj, kjer so pred desetimi leti že začeli graditi kompostarno, ki pa so jo nato zaradi spremembe trendov v ravnanju z odpadki opustili. V prihodnje naj bi se tja preselil tudi sedež podjetja.
Sortirnica bo po napovedih opremljena z najsodobnejšo tehnologijo, s pomočjo katere bodo iz mešanih komunalnih odpadkov izločali uporabne materiale, ki jih je mogoče predelati v nove surovine. Cena obdelave tone mešanih komunalnih odpadkov naj bi tako padla s 124 evrov na 95 evrov, kar bodo po prepričanju mariborskega župana Andreja Fištravca neposredno občutili občani in občanke z nižjimi zneski na položnicah.
"Ko bo sortirnica začela obratovati, bomo lahko kontrolirali stroške, cene na položnicah pa bodo srednjeročno nižje. In to je za prebivalce Maribora in ostalih občin, ki se nam bodo priključile, najpomembnejše," je dejal.
Predsednik Pahor je v nagovoru na nocojšnji prireditvi izrazil upanje, da bo projekt navdih tudi za ostale. "Če bo res dosežen cilj, da bo ostalo neizkoriščenih le še 14 odstotkov vseh odpadkov, se tega upravičeno veselimo, saj pomeni pomemben korak za višanje kakovosti in zniževanje stroškov bivanja v mestu," je dejal.
Skupaj z županom Fištravcem in direktorjem Snage Žalikom je simbolično prerezal trak na spominski plošči, ki bo vgrajena v objekt. Župan pa je predal ključe bagerja delavcu Snage, s čimer je simbolično predal gradbišče izvajalcu del. Ta je sicer pripravljalna dela začel že pred dnevi.
Investicija je težka 12,5 milijona evrov, ki jih bo Snaga zagotovila z 10 milijoni evrov bančnega posojila, ostalo pa iz lastnih sredstev.
Maribor trenutno nima odlagališča ali obdelave odpadkov, ampak te samo zbira in predaja zunanjim izvajalcem. S sortirnico želijo odpadke v prvi vrsti čim natančneje razvrstiti, da jih bodo lažje prodali, kasneje pa naj bi jih tudi sami predelovali. "To so nove panoge, ki postajajo v svetu zelo zanimive," je pojasnil Žalik.
Naprava namreč predstavlja prvi korak k uresničevanju vizije krožnega gospodarstva v ravnanje z odpadki v Mariboru. "Osnovna ideja je čim bolj izkoristiti lastne vire," je pojasnil Fištravec. "S tem Maribor prestavlja meje za vso Slovenijo," je prepričan.
Naslednji korak naj bi bila vzpostavitev tovarne za predelavo gradbenih odpadkov, med možnostmi, ki se obetajo v prihodnosti, pa je Fištravec omenil tudi vzpostavitev tovarne za razgradnjo letal, ki naj bi jo načrtovali novi lastniki mariborskega letališča.