"Distribucija je infrastruktura trajnostnega razvoja. Vse strategije, ki so povezane s povečevanjem obnovljivih virov energije z vlogo aktivnih uporabnikov, elektrifikacija mobilnosti, ogrevanja in klimatizacije - vse te strategije so odvisne od sposobnosti distribucijskega omrežja, da jih tudi realizira. Od robustnosti in naprednosti omrežja je odvisna sposobnost mrežne integracije," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani opozoril predsednik uprave Elektra Maribor Boris Sovič.
Predsednik uprave Elektra Celje Boris Kupec je ob tem opozoril, da energetski koncept ne obravnava podrobneje pametnih omrežij, vključenosti razpršenih virov in težav z vključitvijo v distribucijsko omrežje. Po njegovem mnenju je potreben razmislek o tem, kako in kam vlagati, v kakšno omrežje, kako bo ta sistem obratoval, kje je rezerva bilančne moči, kdo jo bo sistemu zagotavljal.
Vključitev večje količine obnovljivih virov v elektroenergetski sistem zahteva tudi večje rezerve energije in moči ter prilagajanje odjema in proizvodnje. "Ta problem je v energetskem konceptu premalo izpostavljen," je poudaril Kupec.
"Trendi v Evropi in pri nas so jasni, težišče se prenaša na distribucijsko omrežje," je poudaril predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič in dodal, da je to omrežje v predlaganem dolgoročnem strateškem dokumentu slovenske energetike precej zanemarjeno. Naše omrežje je danes precej nepripravljeno, vanj bo treba precej vlagati, da se bo lahko zadostilo vsem potrebam, ki jih bodo prinesle nove tehnologije, je še dodal Ribič.
"Ne vemo, kako bomo zagotovili vse potrebne vire za financiranje investicij, ki bodo potrebne v omrežju, posebej v distribucijskem, da bomo lahko izpolnili vse potrebe in želje odjemalcev," je poudaril predsednik uprave Elektra Primorska Uroš Blažica. Če ne vemo, kako bomo zagotovili sredstva za uresničevanje ciljev, potem jih bomo težko uresničili, je dodal.
Razpršeni viri po Sovičevem mnenju zahtevajo dodatna obsežna vlaganja v obstoječo infrastrukturo, tudi dodatne ukrepe in aktivnosti pri njihovem vključevanju na omrežje, pa tudi spremljanje obratovanja. Kot je opozoril, hkrati lahko tudi negativno vplivajo na kakovost napetosti in zanesljivost obratovanja omrežja.
"Treba je krepiti distribucijsko omrežje, ne le po ojačitvah omrežja in ustreznih vodih, ampak tudi v smislu komunikacije, nadzora, obvladovanja omrežja. To so ključne stvari, ki bi morale biti kot popotnica v energetskem konceptu, to so potem temelj za naša načrtovanja za danes in prihodnost," pa je dejal predsednik uprave Elektra Gorenjska Bojan Luskovec.
Kot so še opozorili predstavniki elektrodistributerjev, je izzivov na področju distribucije elektrike veliko. Pametna omrežja po njihovem mnenju potrebujejo spremembo tarifnih sistemov, potrebna je tudi prilagoditev davčne in trošarinske politike.
Sovič je še dejal, da bi bilo prav, da bi bile v energetskem konceptu bolj natančne zaveze, da bodo za ustrezna razmerja med deležniki vzpostavljeni pregledni in pošteni tarifni sistemi ter da bo zagotovljena enakopravna obravnava vseh in da bo preprečeno izkoriščanje posameznih deležnikov na račun drugih. Ob tem je izpostavil neto merjenje, ki da je posredna subvencija, nek pristranski obračunski dogovor, ki pomeni prelaganje stroškov na druge uporabnike, ne samooskrba.
