Na Dunaju o jedrski varnosti tudi slovenski strokovnjaki

Thomas Tromm je raziskovalec jedrske energije na nemškem Karlsruher Institut für Technologie. Z njim smo govorili o prihodnosti jedrskih elektrarn v EU, o odlagališčih jedrskih odpadkov, nismo pa se izognili vprašanju o morebitnem drugem bloku jedrske elektrarne v Slovenji.

Slovenska vlada - podobno kot številne druge vlade jedrskih držav - razmeroma malo vlaga v področje jedrske znanosti, je opozoril vodja odseka za reaktorsko tehniko Instituta Jožef Stefan Leon Cizelj. Jedrska Slovenija v to področje letno usmeri okoli poldrugi milijon evrov, nejedrska Avstrija pa pet milijonov evrov, je ponazoril.

Podaljšanje življenjske dobe jedrske elektrarne prinaša dve milijardi evrov dodane vrednosti, novi blok pa štiri milijarde, je ob uvodu v konferenco NENE 2017 povedal generalni direktor GEN energije Martin Novšak.

Če se odločimo, da jedrske energije nočemo, moramo vedeti, da smo se odpovedali najcenejši rešitvi pri doseganju ciljev predlaganega Energetskega koncepta Slovenije (EKS) in bomo plačevali dražjo elektriko, bolj bomo odvisni od tujcev, v ozračje pa bomo spuščali več ogljika, med drugim pravi Leon Cizelj z Instituta Jožefa Stefana.

Onesnaženost z radioaktivnim rutenijem-106, katerega zelo nizke ravni je v zraku v začetku oktobra zaznala uprava za jedrsko varnost, v Sloveniji po navedbah uprave ni več prisotna. Bila je sicer tako nizka, da ni imela posledic za zdravje ljudi in okolje. Še vedno pa ni znan vzrok onesnaženja, saj točne lokacije izpusta ni mogoče določiti.