Ključne ugotovitve letnega poročila o stanju energetike je poslancem predstavila direktorica agencije za energijo Duška Godina. Ta je pojasnila, da sta se lani povečali tako poraba električne energije kot zemeljskega plina, in sicer za skoraj dva oz. 4,5 odstotka.
Lani je trg z elektriko dosegel največjo stopnjo menjav dobavitelja doslej, stopnja je dosegla sedem odstotkov, kar Slovenijo po njenih besedah uvršča med najbolj razvite trge v EU.
Godina je omenila, da letos sicer mineva 10 let od liberalizacije trga z elektriko in plinom, v poročilu pa spremljajo razvoj trga tudi z vidika cen in aktivnosti odjemalcev.
Lani se je preoblikovala tudi podporna shema za obnovljive vire energije, ob koncu leta je agencija objavila prvi poziv. Ta je temeljil na drugačnih kriterijih, kot je to veljalo do takrat. "Vzpostavljen je konkurenčni način razdeljevanja podpor," je poudarila.
Ob tem je pojasnila, da se z razpisi spodbud ne sme favorizirati nobene tehnologije, npr. hidroelektrarne. Agencija opaža, da za področje hidroelektrarn ni velikega interesa, razlog vidi tudi v težavah na področju umeščanja v prostor in okoljevarstvenih vidikih. V podporno sheme vključene elektrarne so lani sicer proizvedle 7,7 odstotka vse doma proizvedene elektrike.
Kot je poudarila, agencija ni odgovorna za energetsko politiko, proaktivno pa sodeluje s tistimi, ki so za njo odgovorni. "Potreben je sistemski pristop države pri oblikovanju energetske politike," je dodala.
Agencija v programu dela in finančnem načrtu po njenih pojasnilih prikazuje naloge in potrebe po kadrovskih virih za posamezne naloge. Nekatere naloge so odvisne od kadrovske razpoložljivosti, na področju evropskega dela se namreč še vedno soočajo s pomanjkanjem kadra. V programu sicer ne predvidevajo novih kadrov, pa tudi ne dviga prispevka, iz katerega se agencija financira, je še pojasnila Godina.
Odbor je obravnaval tudi priporočila poslancev Levice vladi, s katerimi so želeli doseči prepoved dajanja v promet plastičnih vrečk, kozarcev, krožnikov in drugih posod za enkratno pakiranje hrane in pijače ter plastičnega pribora in mikroplastike. Odbor tega sicer ni podprl, je pa vladi sklenil predlagati, da se na evropski ravni začne zavzemati za prepoved in da s podzakonskimi akti predpiše stroga pravila ravnanja z mikroplastiko s ciljem čim večjega zmanjšanja iznosa mikroplastike v naravno okolje.
Kot je v imenu predlagateljev pojasnila Violeta Tomić, odpadna plastika predstavlja vse večji problem, še posebej plastični izdelki za enkratno uporabo. Življenjski cikel teh izdelkov je izjemno kratek in sledi načelu uporabi in zavrzi. Vsak kos plastike nekje pristane, še večji problem je, če pristane v morjih. "Gre za resen okoljski problem, ki od nas terja radikalne ukrepe," je poudarila.
Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je medtem pojasnila, da si vlada v okviru ukrepov krožnega gospodarstva prizadeva za povezovanje ukrepov na področju odpadkov z ukrepi in pobudami na drugih področjih, vključno z ukrepi za zmanjšanje smetenja na kopnem, za trajnostno načrtovanje plastike in za zmanjšanje uporabe mikroplastike v proizvodih. Pomembno je tudi ozaveščanje javnosti in spreminjanje vedenjskih vzorcev. Vlada si prizadeva za sprejetje takih ukrepov, ki bodo pripomogli k uveljavljanju principa krožnega gospodarstva, je dodala.
