Odprt je razpis energetskih nagrad 2019 Odprt je razpis energetskih nagrad 2019 Prijave na razpis za energetske nagrade zbiramo do 8. marca 2019 v treh kategorijah.
EU dosegla dogovor o prepovedi plastike za enkratno uporabo EU dosegla dogovor o prepovedi plastike za enkratno uporabo V Evropski uniji je bil dosežen dogovor o prepovedi plastike za enkratno uporabo, kot so na primer plastični krožniki ali slamice, je danes sporočilo avstrijsko predsedstvo EU. Ukrep, ki ga morata formalno sprejeti še Svet EU in Evropski parlament, naj bi začel veljati v dveh letih.
Izsledki inšpekcije: vsak peti pregledan objekt je nelegalen Izsledki inšpekcije: vsak peti pregledan objekt je nelegalen Gradbena inšpekcija Inšpektorata RS za okolje in prostor je opravila nadzor, usmerjen v odkrivanje nedovoljenih gradenj, predvsem na varovanih območjih, v objekte v gradnji, ne pa tudi v že zgrajene in vseljene objekte.
Le peščica držav še temelji na lignitu. Slovenija je med njimi. Le peščica držav še temelji na lignitu. Slovenija je med njimi. Samo v šestih državah EU še ne govorijo o opustitvi uporabe premoga, na seznamu je tudi Slovenija, ugotavljajo v mednarodni energetski agenciji IEA v poročilu Premog 2018.
Minister pričakuje »pravne manevre« nasprotnikov odpadkarskega zakona Minister pričakuje »pravne manevre« nasprotnikov odpadkarskega zakona Poslanci so napovedali podporo interventnemu zakonu o odpadkih, nekateri pa so ob tem omenili možnost, da bodo zaradi določila o retroaktivnosti vložene tožbe.

Toplotna črpalka Geos: veliki prihranki in številni okoljski učinki

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 2 min
06.11.2017  00:10
Toplotna črpalka Geos slovenskega proizvajalca Kronoterm zelo zniža stroške ogrevanja, deluje izjemno tiho in zasede zelo malo prostora, so zapisali v prijavi za okolju prijazen izdelek.
Toplotna črpalka Geos: veliki prihranki in številni okoljski učinki

Obveščaj me o novih člankih:  

Visokotemperaturna geotermalna toplotna črpalka se prilagaja potrebam objekta. Možna je integracija 200-litrskega bojlerja, ki z inovativnim pretočnim segrevanjem zagotavlja za četrtino več uporabne tople vode oziroma 250 litrov. Zaradi kompaktne izvedbe, pri kateri je vse v eni notranji enoti, zasede toplotna črpalka zelo malo prostora, zadošča že kvadratni meter površine, preprosti so tudi transport, montaža in vzdrževanje.

Tiho delovanje, brez zunanje enote

Za zelo tiho delovanje poskrbi modularna konstrukcija ohišja z dvojno izolacijo in trojnim blaženjem kompresorja. Pri notranji enoti je 27 decibelov (A) zvočnega tlaka in 42 decibelov (A) zvočne moči na oddaljenosti en meter. Poleg tega Geos ne kvari zunanje podobe stavbe, saj nima zunanje enote.

Izredno učinkovitost naprave zagotavljajo spiralni kompresor ZH, toplotna prenosnika iz nerjaveče pločevine, termostatski ekspanzijski ventil, integrirani obtočni črpalki vira in ogrevalnega sistema in krmilnik Termotronic 3000. Grelno število COP (Coefficient of Performance) je višje od 6.0, kar pomeni, da za enoto vložene električne energije pridobimo več kot šest enot toplotne energije. Obratovalni stroški so zato zelo nizki, prihranki pri stroških za ogrevanje so do 80-odstotni.

Naprava, ki bo povečala prodajo

Uporabniki lahko delovanje geotermalne toplotne črpalke Geos nadzirajo prek oblaka Cloud.Kronoterm in prek aplikacije za tablice in pametne telefone. Naprava Geos bo povečala zanimanje za toplotne črpalke, ki izkoriščajo geotermalno energijo, zato v Kronotermu pričakujejo 20-odstotno povečanje prodaje geotermalnih toplotnih črpalk. Izdelek je zanimiv tudi za izvoz, predvsem na trge, kjer so toplotne črpalke zrak-voda zaradi hrupa zunanjih enot neprimerne.

Za nadgradnjo geotermalne toplotne črpalke so se v Kronotermu odločili zaradi zahtev po čistejšem zraku. Toplotne črpalke v najslabšem primeru emitirajo za več kot polovico manj ogljikovega dioksida kot kotli na zemeljski plin, pri novih črpalkah, ki izkoriščajo energijo podtalnice ali zemlje, pa dosegajo izpusti samo 20 odstotkov emisij učinkovitega oljnega kotla.

Okolju prijazna je tudi proizvodnja, pri kateri ne vključujejo nevarnih snovi, ne povzročajo nevarnih odpadkov in potrebujejo najmanjši vložek energije. Napravo so v celoti razvili v Sloveniji, kjer je tudi vsa proizvodnja, so še zapisali v podjetju Kronoterm.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Novice
Novice Od ljubljanskega referenta do top 10 na svetu 4

Širši javnosti povsem neznano slovensko podjetje Belektron že vrsto let uspešno deluje v eni od niš mednarodnega finančnega trga v...

OK & EN
Odpadki
Odpadki Minister Leben, tale bo pa težka! Zdaj vam nasprotuje GZS. 1

Država bo težko uspela dokazati da so za neprevzete kupe embalaže odgovorne embalažne družbe, so zapisali na Gospodarski zbornici...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Evropske elektro napovedi: konec januarja bo za Slovenijo težak 12

V evropskem združenju operaterjev prenosnega elektroenergetskega omrežja ENTSO-E so objavili napovedi električne proizvodnje za...

OK & EN
Elektrika
Elektrika V Ljubljani kmalu še en ponudnik souporabe e-avtov, v Sloveniji kitajski e-avti 6

Podjetje Plan-net solar bo v kratkem ponudilo na trgu kitajske mini električne avte, za leto 2019 pa načrtujejo postavitev omrežja za...

OK & EN
Trajnostni razvoj
Trajnostni razvoj Na koga boste stavili, če bo Šarčev minister trčil v šaleški lobi? 17

Okoljski minister Jure Leben je prejšnji teden napovedal sprejetje ambiciozne podnebne strategije. Poglejmo, kaj ga čaka. In nas z njim

OK & EN
Elektrika
Elektrika To je električni avto, ki so ga naredili dijaki

Dijaki treh srednjih šol so pod mentorstvom Inštituta Metron Andreja Pečjaka predelali klasičnega bencinskega smarta v električnega....

OK & EN
Novice
Novice Tako iščejo milijarde za financiranje energetske prenove slovenskih stavb 3

Do leta 2020 bo naložb v energetsko učinkovitost stavb za 50 milijonov evrov, kako bo naprej, pa ne vemo, ker bo treba zagotoviti...

OK & EN
Odpadki
Odpadki Auč! Pravniki so Lebenovemu interventnemu zakonu prisolili nekaj krepkih 14

Služba vlade za zakonodajo, GIZ skupne sheme in pravnika Senko Pličanič in Rajko Pirnat so zapisali vrsto pripomb na osnutek...