Sodelujte na razpisu okoljskih nagrad Financ Sodelujte na razpisu okoljskih nagrad Financ Podjetja, od mikro do največjih, ustanove, samostojne podjetnike, društva in tudi fizične osebe vabimo k prijavi na razpis okoljskih nagrad Časnika Finance in Eko sklada.
Če šef ne vozi e-avta, v podjetju ne bo e-mobilnosti Če šef ne vozi e-avta, v podjetju ne bo e-mobilnosti Prejšnji teden smo s skupino strokovnjakov opravili posvet o elektrifikaciji voznega parka slovenskih podjetij. O posvetu bomo podrobno poročali v petkovi posebni prilogi Financ. Za pokušino objavljamo drobec s posveta.
Trg ogljičnih kuponov je zadnje dni med najbolj burnimi na svetu. Kako pa kupone dobijo? Trg ogljičnih kuponov je zadnje dni med najbolj burnimi na svetu. Kako pa kupone dobijo? Na SID banki, ki je po pooblastilu Republike Slovenije uradna dražiteljica emisijskih kuponov, so nam pojasnili delovanje avkcij, na katerih prodajajo dovoljenja za izpuste ogljikovega dioksida.
(foto) Divje odlagališče, kjer je odpadkov vse več (foto) Divje odlagališče, kjer je odpadkov vse več Prihodnja čiščenja odpadkov naj organizirajo planinska, lovska in ribiška zveza, gozdarji in druge organizacije s številčnim članstvom, predlaga predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije Karel Lipič.
Padli trgovec z elektriko – deset let po zlomu Lehmana še ena zgodba o bankrotu Padli trgovec z elektriko – deset let po zlomu Lehmana še ena zgodba o bankrotu Eden najbogatejših Norvežanov, sicer trgovec s terminskimi pogodbami na elektriko, se je tako močno zašpekuliral, da je zatresel varovalni sistem borze; razglasiti je moral stečaj, ni pa jih malo, ki se sprašujejo, kako lahko en sam človek postane skoraj usoden za kak trg

Toman: Primarni sanacijski ukrepi Tojnice ustrezni

Čas branja: 3 min
20.11.2017  15:05
Profesor Mihael Toman je na predstavitvi mnenja o primarnih sanacijskih ukrepih Tojnice ocenil, da so ti sicer bili ustrezni, ima pa pomisleke o dolžini odstranjevanja sedimenta. Opozoril je tudi na pomanjkanje sodelovanja različnih strok. Med nadaljnjimi ukrepi med drugim predlaga utrditev golih brežin z zasaditvijo rastlinja in monitoring stanja.
avtor
Toman: Primarni sanacijski ukrepi Tojnice ustrezni
Foto: Borut Hočevar

Na agenciji Agencije RS za okolje (Arso) je danes potekala ustna obravnava izvedenskega mnenja, ki ga je profesor na ljubljanski biotehniški fakulteti in podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda Toman na predlog Arsa pripravil glede sanacije vrhniškega potoka Tojnica po požaru v Kemisu.

V razpravi po predstavitvi so sodelovale tudi vse stranke v postopku sanacije okoljske škode v primeru Tojnice. To so med drugim Občina Vrhnika, družina Kropf, Ribiška družina Vrhnika in Ribiška zveza Slovenije ter več nevladnih organizacij. Na podlagi mnenja bo Arso podjetju Kemis izdal dopolnilno odločbo za naslednje faze sanacije.

Časnik Dnevnik je sicer že pred obravnavo objavil povzetke mnenja Tomana, ki se je do predstavitve mnenja zavezal, da o njem ne govori. Toman je danes ukrepe v prvem delu sanacije večinoma označil kot ustrezne, vendar z nekaj pomisleki, ki se nanašajo predvsem na odstranitev sedimentov z brežin ter dolžino in globino sanacije potoka. Opozoril je tudi na to, da pri oblikovanju predloga sanacije niso sodelovali strokovnjaki različnih področij.

Kemisovi delavci so avgusta očistili 170 metrov Tojnice, medtem ko bi po Tomanovem mnenju morali očistiti še vsaj 130 metrov struge v smeri izliva v Ljubljanico. Poleg tega je Toman v svojem izvedenskem mnenju ocenil, da je bila tudi 10-centimetrska globina čiščenja struge premalo. Vrhniška ribiška družina na primer zahteva, da očistijo Tojnico v celoti in tudi del Ljubljanice. To po Tomanovem mnenju sedaj ni niti smiselno niti mogoče, saj je "hidrologija potoka dinamična in je velik del snovi že premeščen".

Predstavniki Arsa pa so danes opozorili, da je bil sediment na mestu prelivanja odstranjen do globine 30 centimetrov in ponekod tudi do trdne podlage. Toman se je s tem strinjal, saj je bil tudi sam prisoten pri odstranjevanju, in je pisno mnenje danes tudi popravil.

Po Tomanovem mnenju bi bilo v dopolnilni sanaciji Tojnice treba povečati heterogenost substrata, na primer peska in proda kot primernega življenjskega prostora za organizme, bistvene za izboljšanje samočistilne sposobnosti potoka. Zamuljen sediment po njegovih besedah pomeni osiromašeno raznovrstno pestrost. A po njegovi oceni navažanje materiala v strugo potoka ne bi bilo primerno, saj bi s tem lahko potok sekundarno onesnažili, ampak je treba oceniti, ali bi Tojnica iz zgornjega toka material lahko nanesla sama.

Predlaga tudi zasaditev nekaterih grmov in drevesnih vrst za stabiliziranje neporaslih delov brežin, da "ne bo prihajalo do dodatnega spiranja nevarnih snovi, ki so lahko v brežinah. Zasaditev pa naj bo takšna, da bo povzročala večjo poplavno nevarnost". Nasprotuje pa injektiranju mikrooganizmov, ki jih je v sanacijskem načrtu za naslednje faze predvidel Kemis. Prav tako se mu zdi zelo vprašljiva ekoremediacija s pomočjo rastlin, ki bi jih zasadili v dele struge ali ustvarili umetno mokrišče, prek katerega bi speljali potok.

V kompenzacijski sanaciji pa bi po Tomanovem predlogu vnesli različne ribje vrste. "Ribe so bile najbolj prizadeti organizmi, ki so doživele akutno strupenost in so izginile iz sistema. Ko bo ekološko in kemijsko stanje boljše, se bodo zanesljivo vrnile, določene vrste pa bo treba vnesti," je pojasnil Toman. Med ukrepi je poudaril tudi pomembnost izvedbe monitoringa, saj brez njega ne poznamo ne trenutnega stanja niti tega, ali so sanacijski ukrepi prinesli izboljšanje.

Ribiče pa je predvsem zanimalo, ali ribe privzemajo nevarne snovi, torej ali bodo užitne. Toman je zato predlagal, da se naredijo analize trenutnega stanja v ribjih združbah v Ljubljanici in Tojnici glede snovi, ki se lahko akumulirajo in ki so nevarne pri uživanju ribjega mesa. Analize pa bi bilo smiselno ponoviti v obdobju petih letih.

Velika težava pa so tudi izcedne vode, ki se še vedno iztekajo v Tojnico in niso nujno povezane s požarom v Kemisu. Za zdaj nihče ne pozna glavnega vira, analize niso bile narejene. "Vzrok so lahko hidrološki sistem tega območja, vode, ki spirajo stare deponijske snovi in kmetijske vode. Gre za veliko disperzno onesnaženje, ki se zbira v manjšem izcednem kanalu, ki odteka v Tojnico," je razložil Toman. Po njegovem mnenju je to naloga občine in drugih organov. Predstavniki Občine Vrhnika so danes potrdili, da uradno stališče o teh izcednih vodah še ni bilo sprejeto. Predlagali so, da imenujejo strokovnega izvedenca, ki bo ugotovil, od kod izcedne vode prihajajo.

Direktor Kemisa Emil Nanut je spomnil, da je tudi sam že večkrat opozarjal, da Kemis stoji na lokaciji, ki je degradirana že od prej, saj so tudi v preteklosti na tem območju deponirali nenevarne in nevarne odpadke. "Izcedne vode po analizah, ki smo jih dali delati v Kemisu, ne kažejo neke izjemne onesnaženosti, vendar nekaj prispevajo k temu, da je potok Tojnica onesnažen," je dejal Nanut in dodal, da bo podjetje prevzelo samo stroške, povezane s požarom, ne pa tudi tistih, ki so povezane s preteklim onesnaževanjem.

Do sedaj so stroški analiz po Nanutovih navedbah sicer znašali 100.000 evrov, celotne stroške sanacije pa v podjetju ocenjujejo na 250.000 evrov. Kemis bo po napovedi direktorja začel obratovati v začetku naslednjega leta na osnovni veljavnega gradbenega in okoljevarstvenega dovoljenja. Pričakujejo še, da bo Arso "relativno hitro" izdal dopolnilo odločbo, na podlagi katere bodo nadaljevali s sanacijo, monitoringom in urejanjem Tojnice.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Novice
Novice Ljubljana kot Los Angeles: ceste barvajo na belo 2

Včeraj položeni asfalt v središču Ljubljane so prebarvali na belo. V Los Angelesu tako znižujejo temperaturo zraka v mestu.

OK & EN
Elektrika
Elektrika Padli trgovec z elektriko – deset let po zlomu Lehmana še ena zgodba o bankrotu

Eden najbogatejših Norvežanov, sicer trgovec s terminskimi pogodbami na elektriko, se je tako močno zašpekuliral, da je zatresel...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Zakaj je star clio dražji kot skoraj nov zoe, a ne za tiste s 600 evri plače 3

Ministrstvo za infrastrukturo odgovarja na bojazni nekaterih energetikov, ki so prepričani, da energetski koncept onemogoča gradnjo...

OK & EN
Odpadki
Odpadki Vrsta neprijetnih in manj znanih resnic o recikliranju odpadkov 2

Kolikšen delež odpadkov je v resnici mogoče reciklirati, kam gredo odpadki po odvozu z dvorišč komunalnih družb, zakaj je bil sežig...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Zakaj ob toplotnih črpalkah dodatni viri ogrevanja niso potrebni

Pred časom je veljalo, da toplotna črpalka pri nižjih temperaturah ni zadoščala in je bilo treba imeti dodatno ogrevanje. Komu naj...

OK & EN
Zakaj ni fotovoltaik na strehah stanovanjskih blokov 9

Dejan Paravan iz GEN-I je razložil, kakšne so izkušnje dve leti po uvedbi uredbe o samooskrbi.

OK & EN
Elektrika
Elektrika Nemški pogled: Zakaj je zastal razvoj slovenskega trga elektrike in kaj to prinaša 2

Na energetskem trgu se dogaja revolucija, ki pa ji s takšnim regulatornim okvirom, kot je slovenski, ne moremo slediti, meni Karl Kraus,...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Varovalka iz Izlak, ki ščiti e-avto pred požarom, že v norveških avtobusih 1

V družbi ETI Elektroelement iz Izlak so med drugim razvili varovalko, ki prepreči požar v električnem vozilu.