Ogrevanje prostorov v hladnem delu leta predstavlja za vsako gospodinjstvo velik strošek. Tega lahko zmanjšamo s pravilno naravnano temperaturo, ki naj bi v bivalnih prostorih znašala med 19 in 22 stopinj Celzija, v spalnici pa med 15 in 18 stopinj Celzija, piše na spletni strani www.pozitivnaenergija.si, ki ponuja vrsto nasvetov za učinkovito ravnanje z energijo in okoljem.
Vsaka stopinja nad 20 stopinj Celzija poveča porabo energije za šest odstotkov, zato strokovnjaki priporočajo nakup termostatskih naprav. "Če v stanovanju znižamo temperaturo za eno stopinjo Celzija, je to na letni ravni primerljivo s prihrankom dobrega pol soda kurilnega olja ali enega kubičnega metra drv," piše na omenjeni spletni strani.
V slovenskih domovih se temperatura v času kurilne sezone najpogosteje giba med 21 in 22 stopinj Celzija. Tolikšno temperaturo ima namreč 49 odstotkov od 1015 v letošnji raziskavi sodelujočih gospodinjstev (606 gospodinjstev iz enodružinskih hiš in 409 gospodinjstev iz večstanovanjskih stavb). Glede na predhodno raziskavo iz leta 2015 se je ta delež znižal za štiri odstotne točke.
Med 21 in 22 stopinj Celzija ima 53 odstotkov gospodinjstev v enodružinskih hišah, kar je eno odstotno točko manj kot leta 2015. Zmanjšal se je delež gospodinjstev, ki ima dnevno temperaturo od 23 do 24 stopinj Celzija, in sicer s 25 na 20 odstotkov, medtem ko se je povečal delež tistih gospodinjstev, ki prostore ogrevajo med 19 in 20 stopinjami Celzija - s 16 na 20 odstotkov.
Tudi v večstanovanjskih stavbah najpogosteje prostore ogrevajo med 21 in 22 stopinjami Celzija, takih gospodinjstev je 43 odstotkov, potem ko jih je bilo leta 2015 še 50 odstotkov. A se je veliko gospodinjstev odločilo povečati temperaturo v stanovanjih - 26 odstotkov jih namreč ogreva na 23 do 24 stopinj Celzija, potem ko je leta 2015 to temperaturo vzdrževalo 20 odstotkov gospodinjstev. Za eno odstotno točko na 24 odstotkov se je povečalo število gospodinjstev, ki imajo v prostorih med 19 in 20 stopinj Celzija.
Gospodinjstva kot glavni vir za ogrevanje najpogosteje uporabljajo drva, takšnih je 23 odstotkov gospodinjstev. To je sicer osem odstotnih točk manj kot leta 2015. Sledi kurilno olje, to je glavni vir ogrevanja za 19 odstotkov gospodinjstev (leta 2015 ga je uporabljajo 18 odstotkov gospodinjstev). Sledi daljinska toplota, uporablja jo 16 odstotkov gospodinjstev, kar je štiri odstotne točke več kot leta 2015.
Drva za glavni vir ogrevanja uporablja 35 odstotkov gospodinjstev v enodružinskih hišah, kar je šest odstotnih točk manj kot leta 2015. S 23 odstotki sledi kurilno olje, potem ko ga je leta 2015 kot glavni vir ogrevanja uporabljajo 21 odstotkov gospodinjstev.
Gospodinjstva v večstanovanjskih stavbah za ogrevanja najpogosteje koristijo sisteme daljinske toplote. Takih je letos 36 odstotkov gospodinjstev, potem ko jih je bilo leta 2015 33 odstotkov. S po 12-odstotnim deležem sledita kurilno olje (leta 2015 11 odstotkov) in zemeljski plin (leta 2015 17 odstotkov).
Letos se je povečalo tudi število klimatskih naprav v gospodinjstvih. Klimatsko napravo ima tako zdaj 32 odstotkov gospodinjstev, kar je šest odstotnih točk več kot leta 2015. Če je število klimatskih naprav v večstanovanjskih stavbah ostala na enaki ravni (31 odstotkov), pa se jo je omislilo več gospodinjstev v enodružinskih hišah - delež se je zvišal s 23 na 33 odstotkov.
