Predvsem pri elektrotehničnih strokah se srečujemo z velikim strukturnim neravnotežjem nekaterih kadrovskih profilov, je povedal Maks Prokop, direktor kadrovske službe in pravnega oddelka, Iskraemeca, na dogodku Časnika Finance Gorenjski forum.
Iskraemeco je med družbami, ki najbolj občutijo pomanjkanje nekaterih kadrov. Elektroenergetska panoga se krepi od leta 2011 in vsa podjetja poskušajo pridobiti kadre že na fakultetah. »Podjetja vse bolj in vse bolj celovito tekmujemo za študente,« je povedal Prokop. Predstavniki Iskraemeca so pred dvema letoma obiskali Fakulteto za energetiko Univerze v Ljubljani in povedali, da nameravajo štipendirati najboljše študente. Dobili so odgovor: postavite se v vrsto.
Direktorji naj govorijo, kakšne kadre potrebujejo
»Veseli smo, da se vse več o tem govori in piše, in upamo, da bo to pripomoglo k povečanju vpisa,« je o kadrovski problematiki povedal profesor na Fakulteti za elektrotehniko Janez Bešter. Pri vpisu na njegovo fakulteto ni večjega navala. Pred osamosvojitvijo se je nanjo želelo vpisati dvakrat več študentov, kot je bilo vpisnih mest, pred kratkim pa so zmanjšali število vpisnih mest s 300 na 150. »Veliko pomaga, če direktorji pojasnjujejo, kakšen kader potrebujejo. Poleg ustreznega javnega mnenja, ustreznega plačila in ugleda bo to prej ali slej vplivalo na razmere v šolskem sistemu,« je ocenil Bešter.
Zakaj Slovenci težko dobijo informatike na Balkanu
Najboljše kadre v svoji panogi iščejo tudi v žirovski Alpini, je povedal direktor Bojan Gantar: »V boju za kadre moramo poskrbeti za rast in razvoj zaposlenih. To in dolgoročna stabilnost sta najboljša vaba za nove kadre.«
Dobri kadri radi delajo skupaj z dobrimi kadri, pa je med drugim povedal direktor kranjskega visokotehnološkega podjetja 3fs Andraž Logar.
Logar je opozoril na težave IT-podjetij pri pridobivanju kadrov iz držav nekdanje Jugoslavije: »Pri generaciji, ki jo iščemo, ugled Slovenije na območju nekdanje skupne države ni vreden nič. Za to se moramo zahvaliti prejšnji generaciji podjetnikov, ki je tam naredila marsikaj dobrega, a tudi slabega.« In še: »Slovenci smo glasovali proti temu, da bi Hrvaška vstopila na razmeroma bolj preprost evropski trg delovne sile, zdaj pa hodijo Hrvatje delat na Irsko, kjer jih sprejemajo odprtih rok.«
Izkoristiti konjunkturo za vlaganje v zaposlene
Trg dela se bo še bolj zaostril. Iz položaja, ko se je bil boj za prosto delovno mesto, bomo prišli v položaj, ko se bo bil boj za usposobljenega delavca, pa je povedal Jurij Snoj, generalni direktor direktorata za trg dela in zaposlovanje na ministrstvu za delo.
Kako naj v takšnih razmerah ravnajo delodajalci? Dober delodajalec mora najprej poskrbeti, da je podjetje trdno in varno, potem pa, da postane zanimivo za nove generacije. Ponudbo delavcem je treba prilagoditi specifikam, ki jih želijo nove generacije, je dodal Prokop.
Konjunkturo bi morali izkoristiti, da bi se podjetja tudi z vlaganjem v zaposlene pripravila na čase, ko konjunkture ne bo, je razmišljal Gantar: »Konjunktura pride in gre, znanje in moč zaposlenih pa ostaneta v podjetju. Ko ni konjunkture, zaposleni enako dobro generirajo nove ideje in izdelke, slabe čase zato precej manj občutimo. O tem bi morali razmišljati bolj, kot da se veselimo konjunkture. Ponujena nam je priložnost, ki jo moramo izkoristiti.«
Na koliko brezposelnih lahko računajo v gospodarstvu? Večina od 80 tisoč brezposelnih je dolgotrajno brezposelna in takšni ne bodo dolgo zdržali v ritmu delovnika. Okoli 35 tisoč brezposelnih ima znanje, kompetence in je končalo šole, a morda ne takšnih, kot jih iščejo delodajalci. Iskanje med mladimi pa je zelo težko, saj je število mladih brezposelnih upadlo na 14 tisoč, je pojasnil Snoj.
Podjetja se morajo bolj odpreti šolam in šole podjetjem
»Mladim želimo omogočiti, da dobijo osnovno opremo, se zbirajo in najdejo v pravem poklicu, zato izvajamo mednarodni projekt ustvarjalnih laboratorijev FabLab na okoli 50 točkah po Sloveniji. Mineva 300 let, odkar je Marija Terezija postavila šolski sistem, zdaj pa je treba narediti korak naprej v inovativnost,« je povedal Bešter.
Podjetja bi se morala še bolj povezati s šolami, se odpreti šolam, je ob koncu pogovora povedal Bešter: »Vsako podjetje z vsaj 50 zaposlenimi bi moralo imeti eno osebo, ki bi se ukvarjala samo s povezovanjem s šolami. Po drugi strani pa bi morala imeti vsaka šola vsaj enega zaposlenega, ki bi se ukvarjal s povezovanjem s podjetji. Za obe strani bi bilo dolgoročno veliko bolje.«
