Strateški dokument, ki bo začrtal pot slovenske energetike do leta 2030 s pogledom do leta 2050, daje smernice za prehod v nizkoogljično družbo. Pri tem bodo imeli vodilno vlogo ukrepi učinkovite rabe energije, večje izkoriščanje obnovljivih in nizkoogljičnih virov ter razvoj naprednih energetskih sistemov in storitev.
Glavna naloga prihodnjega razvoja energetike, kot jo je začrtal energetski koncept, je sicer zagotavljanje ravnotežja med tremi osnovnimi stebri energetske politike - podnebna trajnost, zanesljivost oskrbe in konkurenčnost oskrbe z energijo.
Ministrstvo v predlogu dokumenta med ključnimi ukrepi pri preobrazbi slovenske energetike izpostavlja povečanje energetske učinkovitosti, ozaveščanje porabnikov in ponudnikov o trajnostni oskrbi in ravnanju z energijo, podporo razvoju znanj s področja trajnostne oskrbe in ravnanja z energijo, opuščanje fosilnih virov in postopen prehod na obnovljive in nizkoogljične vire ter uvajanje naprednih energetskih sistemov in storitev.
Predlog dokumenta tako predvideva uporabo premoga le še za že obratujoče elektrarne, in sicer najkasneje do izteka njihove življenjske dobe. Tako naj bi se premog kot vir za proizvodnjo električne energije najkasneje prenehal uporabljati z iztekom življenjske dobe šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj leta 2054.
Medtem ima jedrska energija po oceni ministrstva pomembno mesto pri nizkoogljični proizvodnji električne energije, dolgoročno, torej do leta 2050, bi lahko bil jedrski scenarij eden izmed finančno ugodnejših. Predlog dokumenta odpira razpravo o nadaljnji rabi jedrske energije. Nuklearna elektrarna Krško bo sicer ugasnila leta 2043, do takrat ima namreč dovoljenje.
Pomembno vlogo na poti do razogljičenja bo imel tudi zemeljski plin, in sicer bo imel prehodno podporno vlogo pri uravnavanju proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov energije in kot tranzicijsko gorivo pri prometu. Prav tako bo ohranil pomemben delež pri soproizvodnji elektrike in toplote za daljinsko ogrevanje.
Delež naftnih derivatov se bo zmanjševal. Raba naftnih derivatov v prometu se bo v letu 2030 predvidoma zmanjšala za približno 10 odstotkov, v letu 2050 pa do 50 odstotkov. V promet se bo kot pogonsko gorivo postopoma uvajala elektrika in alternativna goriva. Raba naftnih derivatov za ogrevanje pa se bo že do leta 2030 omejila.
Po drugi strani pa se bodo povečevali obnovljivi viri energije. Sončna energija bo prevzela velik delež bremena opuščanja fosilnih goriv, po letu 2030 bo država še bolj intenzivno povečevala izrabo sončne energije, predvsem za proizvodnjo elektrike. Pomembno vlogo bo imela tudi pri samooskrbi stavb.
Pozornost bo treba nameniti tudi vetrni energiji in jo začeti čim prej izrabljati, po letu 2030 pa izgradnjo vetrnih elektrarn še pospešiti. Če se ne odločimo za dolgoročno uporabo jedrske energije, bo treba intenzivneje povečati zmogljivosti vetrne energije že po letu 2025. Na ta način bi po oceni ministrstva lahko po letu 2050 iz vetrnic proizvedli okoli sedem odstotkov vse v državi proizvedene elektrike.
Vodna energija, ki pri proizvodnji elektrike pomeni približno tretjino, bo obdržala pomembno vlogo pri zagotavljanju kakovostnega obratovanja elektroenergetskega sistema. Država ima še precej potenciala za hidroelektrarne, nujno bo treba proizvodne zmogljivosti še naprej povečevati.
Dokument predvideva tudi uporabo lesne biomase in geotermalne energije, posebno težo ima tudi učinkovita raba energije. "Povečanje učinkovite rabe energije je prvi in ključni ukrep na poti k nizkoogljični družbi," piše v predlogu dokumenta.
Na ministrstvu sicer še niso pojasnili, koliko pripomb in predlogov na dokument so prejeli, glede na odzive v javnosti pa jih je pričakovati precej. Napovedali so jih v elektrodistribucijah in nevladnih organizacijah.
Elektrodistributerji Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska v predlogu pogrešajo uravnoteženo obravnavo celotne energetske verige in ustrezno obravnavo distribucije, ne le z vidika razvoja omrežja. V dokument bi vključili tudi vprašanja politike cen, tarif, dajatev in podpor.
V društvu Focus in Greenpeaceu so prepričani, da je predlagani dokument darilo premogovni industriji. Kot so večkrat poudarili, bi moral energetski koncept vsebovati pravično opuščanje premoga do leta 2030 v skladu s pariškim sporazumom in zavezo k hkratnemu razvoju sončnih, vetrnih in drugih elektrarn na obnovljive vire energije s ciljem, da dosežemo najmanj 40-odstotni delež obnovljivih virov energije do leta 2030.
Na ministrstvu so v preteklih mesecih opravili več predstavitev in razprav o predlogu energetskega koncepta po posameznih krajih po Sloveniji. V obravnavo so se vključili tudi mladi, pod okriljem mladinske organizacije Iskra so ta teden državnemu sekretarju Klemnu Potisku predstavili svoje zahteve. Med drugim zahtevajo, da se takoj začnejo izvajati ukrepi za zniževanje količine izpustov toplogrednih plinov, da bi zagotovili neto ničogljično družbo do leta 2050 in da država pripravi obvezujoč dokument, ki bo določil lokacije, na katerih je gradnja energetskih objektov zaradi naravnih danosti nedovoljena.
