Obnovljivi viri energije (OVE) bodo prišli najbolj do izraza takrat, ko bodo povezani s hranilniki energije in bomo, na primer s sončno elektrarno lahko polnili akumulator električnega avtomobila. V nekaterih državah ne spodbujajo gradnje samih sončnih elektrarn, pač pa spodbujajo gradnjo elektrarn na OVE skupaj s hranilniki. Takšne elektrarne lahko ponujajo tudi sistemske storitve. Če tega ni, takšne elektrarne pomenijo breme, je povedal ob predstavitvi lanskega delovanja predsednik uprave Elektra Maribor Boris Sovič.
Kupovanje drage, in ne poceni elektrike
V Sloveniji mora elektroenergetski sistem prevzeti vso v sončnih elektrarnah proizvedeno energijo tudi v času največje proizvodnje. Bilo bi zelo narobe, če bi se v času prevzema sončne energije prelivala energija hidroelektrarn, je opozoril Sovič in pojasnil: »Prelivala bi se energija, katere proizvodnja cena je med 20 in 30 evri za megavatno uro, kupovali pa bi energijo, katere cena je 250 evrov.«
Cena vključitve malih elektrarn
Zaradi integracije razpršenih proizvodnih virov so potrebni dodatna vlaganja v elektrodistribucijsko infrastrukturo in dodatni ukrepi pri njihovem vključevanju v omrežje. Strošek doslej priključenih proizvodnih virov ocenjujejo na prek 75 milijonov evrov.
Ocena temelji na podatkih Elektroinštituta Milana Vidmarja, kjer so ugotovili, da je cena mrežne integracije enega kilovata približno 450 evrov. Boris Sovič: »Za vsak kilovat male elektrarne je treba v povprečju vložiti v omrežje 450 evrov.«
Slovenske subvencije v elektrarne na OVE in visokoučinkovite kogeneracije znašajo na leto okoli 150 milijonov evrov, v distribucijsko in prenosno omrežje pa vložimo na leto okoli 120 milijonov. »Več denarja namenimo za subvencije takšnih ali drugačnih malih elektrarn kot za vlaganje v omrežje, ki omogoča omrežno integracijo malih elektrarn kot tudi oskrbo prebivalstva in gospodarstva,« je povedal Sovič.
Na območju Elektra Maribor je mrežno integriranih 31 odstotkov vseh slovenskih malih elektrarn. Za primerjavo: na tem območju je 23 odstotkov vseh slovenskih porabnikov električne energije. Skupna moč vseh 1.567 lokalnih proizvodnih virov je 169 megavatov oziroma 2,8 megavata več kot predlanskim. Od leta 2011 so vključili v omrežje 949 malih elektrarn skupne moči dobrih 70 megavatov.
Lani je bilo na območju Elektra Maribor 27 dni z izrednimi vremenskimi razmerami, kar je bistveno več kot v prejšnjih letih. Leta 2014, ko je bil žledolom, je bilo takšnih dni 14. Lani so imeli zaradi takšnih dogodkov za štiri milijone evrov škode. Objekti in naprave so sicer zavarovani, vendar ob večjih izrednih dogodkih izplačilo škode praviloma ne doseže višine vseh stroškov.
Sodelovanje pri razvoju pametnih omrežij
Elektro Maribor sodeluje v japonsko-slovenskem projektu pametnih omrežij Nedo. V okviru Neda izvajajo do 30. novembra 2018 projekt Premakni porabo. Vanj je vključenih 830porabnikov, cilj je prilagajanje odjema iz časa konične obremenitve v drugo obdobje. Tako omogočijo učinkovitejšo rabo energije in razbremenijo omrežje.
Izvajajo tudi projekt Napredno vodenje, v okviru katerega razvijajo napredna orodja za vodenje omrežja, optimizacijo rabe električne energije v lokalnih skupnostih in platformo za vključevanje odjema v sistemske storitve.
S projektom bodo izboljšali zanesljivost delovanja 20-kilovoltnega omrežja, skrajšali čas odkrivanja okvar, povečali največjo možno priključitev malih elektrarn na omrežje postaje RTP Breg brez okrepitve ali širitve in znižali stroške mrežne integracije malih elektrarn, je še povedal Sovič.
