Na današnjo konferenco so povabili tudi predstavnike lokalnih oblasti, ladjarskih družb in pristaniške skupnosti. Kot je namreč ob robu konference navedel predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel, trenutno preučujejo možne tehnične rešitve, ki pa morajo biti usklajene tudi z ladjarji.
Pri tem je poudaril, da razvoj takšnih rešitev ni pomemben samo zanje: "To je pomembno za vse nas, ne samo zaradi stroškov, ampak zaradi okolja, v katerem živimo." Časovni okvir za realizacijo projektov pa ni odvisen le od njih samih. Prvi pogoj je tako vzpostavitev primernega omrežja, je še dodal Zadel.
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič natančne časovnice v zvezi s tem ni podal. Po njegovih besedah je cilj, da se do leta 2025 zagotovi delujoče napajanje ladij z električno energijo. Vendar je za zagotovitev tega potrebna velika količina energije. "Za priklop ene ladje je potrebnih 800 kilovatov, kar bi pomenilo preveliko obremenitev ostalih uporabnikov," je opisal minister.
Zato načrtujejo izgradnjo dodatnega 110-kilovoltnega daljnovoda za napajanje primorske regije, poleg njega pa še izgradnjo plinovoda, ki bi regijo oskrboval z zemeljskim plinom. Ta bi bil namreč tudi možen čistejši vir energije za pogon ladij.
Na konferenci so izpostavili tudi pomen zalednih povezav za pristanišča. Po besedah Gašperšiča bo za zagotavljanje teh povezav koprskemu pristanišču ključna investicija v drugi tir.
Pomembno vlogo pri razvoju omenjenih alternativ ima tudi Evropska unija. Komisarka Bulčeva je pri tem izpostavila vlogo Evropske komisije pri povezovanju in usklajevanju različnih deležnikov, saj brez tega po njenem ni mogoče doseči rešitev, ki bi bile dolgoročno vzdržne. Vloga komisije je pomembna tudi pri zagotavljanju ustreznih finančnih spodbud za tovrstne spremembe, ki so ponavadi tudi investicijsko zahtevne.
Kot je poudarila komisarka, je za pristanišča ključnega pomena, da se modernizirajo in uporabljajo sodobne tehnologije, s katerimi lahko vzdržijo nove poslovne modele.
