(video) Zamenjava dizlov z e-vozili po načelu avto za avto v podjetju odpade (video) Zamenjava dizlov z e-vozili po načelu avto za avto v podjetju odpade Gospodarstvo čaka prehod iz fosilne v zeleno floto poslovnih vozil. Pošta Slovenije je med slovenskimi podjetji z največjim številom električnih vozil. Pri elektrifikaciji sodeluje tudi s podjetjem GEN-I. To pa ni edini primer takšnega sodelovanja.
Sodelujte na razpisu okoljskih nagrad Financ Sodelujte na razpisu okoljskih nagrad Financ Podjetja, od mikro do največjih, ustanove, samostojne podjetnike, društva in tudi fizične osebe vabimo k prijavi na razpis okoljskih nagrad Časnika Finance in Eko sklada.
ELES predstavil koncept razvoja polnjenja e-avtov ELES predstavil koncept razvoja polnjenja e-avtov Uroš Salobir iz družbe ELES je predstavil koncept celostnega razvoja infrastrukture za množično polnjenje e-vozil. Imenovali so ga E8.
Ena zares 'lovska': Zaradi vetrnic bo medved pritisnil na naselja Ena zares 'lovska': Zaradi vetrnic bo medved pritisnil na naselja Lovec iz Loškega Potoka je komentiral trditve okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green o nevarnosti, da bodo zaradi vetrnih elektrarn medvedje bolj pritisnili na naselja.
(video) Zakaj je pri polnjenju e-avtov strah energetikov odveč (video) Zakaj je pri polnjenju e-avtov strah energetikov odveč Prihajajo 350-kilovatne e-polnilnice, a je strah energetikov odveč. Številni bodo polnili avte tudi na železniških postajah. Kako so na omrežje priključili prvi shranjevalnik električne energije pri nas. Našteto in še marskija smo izvedeli na posvetu Časnika Finance o zeleni mobilnosti v slovenskih podjetjih.

Kaj pravijo v murskosoboškem vodovodu o hidroelektrarni in podtalnici

Čas branja: 2 min
06.02.2018  09:17  Dopolnjeno: 06.02.2018 09:22
Navajamo trditve podjetja Vodovod sistema B, kjer pravijo, da bi izgradnja hidroelektrarne na Muri ogrozila podtalnico.
Kaj pravijo v murskosoboškem vodovodu o hidroelektrarni in podtalnici
Pohod po mokriščih Mure

Nedeljskem poročilu organizatorjev shoda za mokrišča na Muri so priložene tudi, kot so zapisali avtorji poročila, ugotovitve in argumenti javnega podjetja Vodovod sistema B. Zaradi zanimanja bralcev in razprave v forumu pod člankom Zakaj socialdemokrati podpirajo TEŠ, nasprotujejo pa hidroelektrarnam navajamo navedene ugotovitve:

»Kot izhaja iz omenjenega poročila za Državni prostorski načrt za HE Hrastje-Mota v poglavju o podzemnih vodah (Poglavje 5.8), je bilo pri varianti 1 (ta je predlagana kot najprimernejša) pri spremembah podtalnice zaradi gradnje »znižanje ugotovljeno dolvodno od pregrade, in sicer do 1 m. Znižanje je dosti bolj občutno na desnem bregu, medtem ko na levem bregu znižanje ne preseže 0,75 m.«

Pri Vplivih na vodne vire, dovoljenja in vodne pravice v vplivnem območju študija pravi: »Na območju črpališča Krog zaradi ureditev v okviru variante 1 prihaja tudi do znižanja podzemne vode do 60 cm.«

Nadalje ugotavlja: »Pri varianti 1 se gorvodno od črpališča Krog v ožjem pasu ob reki spremeni tudi smer toka podzemne vode. V tem primeru je nujno potrebno opraviti nadaljnje preiskave v smislu hidrogeološkega monitoringa in kemijskih analiz.«

O zviševanju podtalnice nad jezom študija pravi: »Zaradi tega se lahko spremeni kemijska in bakteriološka sestava vode, saj prihaja do izpiranja in transporta ostankov in hranil iz tal in njihov prenos po vodonosniku in drenažah. /…/ … bo zaradi dviga podzemne vode kot posledica zajezitev koncentracija onesnaževalcev v podzemni vodi močneje narasla.«

Študija med drugim še ugotavlja: »Modelni izračun je sicer pokazal, da kljub znižanju nivoja v primeru izvedbe variante 1 njihove trenutne količine niso ogrožene.« In dodaja, da je s tehničnimi ukrepi razmere mogoče omiliti«. To je v nasprotju z zgoraj navedenimi ugotovitvami.

Navedena dejstva nas zelo skrbijo, saj je vodni vir Krog najpomembnejši in najkvalitetnejši vodni vir SISTEMA B, ki trenutno zagotavlja pitno vodo za 46.000 prebivalcev 12 občin Prekmurja.

Kljub temu, da je za vodni vir Krog izdano vodno dovoljenje za 165 l/s, lahko iz njega črpamo samo do 100 l/s. Kapacitete črpanja ni možno povečati brez potrebne dograditve in ustreznega bogatenja podtalnice. Ob znižanju gladine podtalnice ali celo spremenjeni smeri njenega toka to pomeni, da se bo izdatnost vodnega vira zmanjšala in da ne bo možno zagotoviti zadostnih količin pitne vode, še posebej če upoštevamo, da bodo z dograditvijo druge faze vodovoda tega sistema potrebe po pitni vode še večje in bo sistem oskrboval vseh 57.000 prebivalcev.

Prav tako nas skrbi v študiji navedeno onesnaženje podtalnice, ki se bo zaradi gradnje HE nedvomno pojavilo. Prav tako je potrebno poudariti nujnost sanacije celotnega območja, ki je sedaj močno degradirano in predstavlja potencialno nevarnost polucije. Na obravnavanem območju je namreč več opuščenih gramoznic, ponekod so se vanje že pričeli odlagati razni odpadki. Celotno območje, ki obsega cca 19,9 ha je potrebno očistiti, zasuti oz. izravnati, ter zaščiti z glinenim tamponom. Obstoječe poti se morajo ukiniti, oz. prestaviti ob rob območja, celotno območje vodnega zajetja pa se mora ograditi.

Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Novice
Novice Ljubljana kot Los Angeles: ceste barvajo na belo 2

Včeraj položeni asfalt v središču Ljubljane so prebarvali na belo. V Los Angelesu tako znižujejo temperaturo zraka v mestu.

OK & EN
Elektrika
Elektrika Padli trgovec z elektriko – deset let po zlomu Lehmana še ena zgodba o bankrotu

Eden najbogatejših Norvežanov, sicer trgovec s terminskimi pogodbami na elektriko, se je tako močno zašpekuliral, da je zatresel...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Zakaj je star clio dražji kot skoraj nov zoe, a ne za tiste s 600 evri plače 3

Ministrstvo za infrastrukturo odgovarja na bojazni nekaterih energetikov, ki so prepričani, da energetski koncept onemogoča gradnjo...

OK & EN
Odpadki
Odpadki Vrsta neprijetnih in manj znanih resnic o recikliranju odpadkov 2

Kolikšen delež odpadkov je v resnici mogoče reciklirati, kam gredo odpadki po odvozu z dvorišč komunalnih družb, zakaj je bil sežig...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Zakaj ob toplotnih črpalkah dodatni viri ogrevanja niso potrebni

Pred časom je veljalo, da toplotna črpalka pri nižjih temperaturah ni zadoščala in je bilo treba imeti dodatno ogrevanje. Komu naj...

OK & EN
Zakaj ni fotovoltaik na strehah stanovanjskih blokov 9

Dejan Paravan iz GEN-I je razložil, kakšne so izkušnje dve leti po uvedbi uredbe o samooskrbi.

OK & EN
Novice
Novice Kdo so državni sekretarji na okolju in infrastrukturi

Na prvi seji vlade so imenovali državne sekretarje; na okoljsko ministrstvo prihaja arhitekt Aleš Prijon, na infrastrukturno pa Bojan...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Nemški pogled: Zakaj je zastal razvoj slovenskega trga elektrike in kaj to prinaša 2

Na energetskem trgu se dogaja revolucija, ki pa ji s takšnim regulatornim okvirom, kot je slovenski, ne moremo slediti, meni Karl Kraus,...