Sodelujte na razpisu okoljskih nagrad Financ Sodelujte na razpisu okoljskih nagrad Financ Podjetja, od mikro do največjih, ustanove, samostojne podjetnike, društva in tudi fizične osebe vabimo k prijavi na razpis okoljskih nagrad Časnika Finance in Eko sklada.
Leben napovedal ukrepe za sanacijo požarišča v Zalogu Leben napovedal ukrepe za sanacijo požarišča v Zalogu Novi minister za okolje in prostor Jure Leben si je na svojem prvem terenskem obisku ogledal v lanskem požaru uničeno podružnico celjskega podjetja Ekosistemi v Zalogu pri Straži. Ker sanacija požarišča od konca preteklega leta stoji, območje zaloške podružnice pa je v zadnjem obdobju dobilo novega lastnika, je napovedal odločne ukrepe.
E-mobilnost: že po sto metrih vožnje se argumenti spremenijo E-mobilnost: že po sto metrih vožnje se argumenti spremenijo Na posvetu o zeleni mobilnosti v slovenskih podjetjih so sogovorniki predstavili prve poslovne izkušnje z električnimi vozili.
E-polnilni sistemi: pospešek polnjenju in pomoč elektro-energetskemu sistemu E-polnilni sistemi: pospešek polnjenju in pomoč elektro-energetskemu sistemu Vse več pozornosti pri polnjenju električnih vozil je namenjeno razvoju polnilnih mest, pojasnjuje Peter Habjan iz podjetja Emicon Adria.
Podnebnim spremembam prednost v novi finančni perspektivi Podnebnim spremembam prednost v novi finančni perspektivi Prihodnja finančna perspektiva daje veliko prednost soočanju s podnebnimi spremembami, s sušo, točo, zmrzaljo, žledolomi, vetrolomi in drugimi ujmami, je povedala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec.

Zasavski projekt, ki bo večji od drugega tira

Čas branja: 5 min
28.02.2018  01:30
Z državnim sekretarjem na infrastrukturnem ministrstvu Juretom Lebnom smo govorili o pripravah na gradnjo elektrarn na srednji Savi in o prenovi cestne infrastrukture v Zasavju.
Zasavski projekt, ki bo večji od drugega tira
Jure Leben
Foto: Borut Hočevar

Priprave na postavitev verige elektrarn na srednji Savi so se v zadnjih mesecih premaknile z mrtve točke. V kabinetu predsednika vlade pripravljajo koncesijsko pogodbo in pogodbo o izvajanju koncesije za elektrarne, poslanec Ivan Hršak pa je vložil predlog zakona o načinu izgradnje infrastrukture in pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala srednje Save. Kaj lahko pričakujemo, je pojasnil državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Jure Leben.

Kaj vključuje razvoj infrastrukture v Zasavju? Kratkoročno in na daljši rok.

Razvoj infrastrukture v Zasavju je treba gledati kot celoto, saj obnove cest, kot sta Hrastnik–Zidani Most ali Litija–Zagorje, vplivajo na vso dolino.

Kratkoročno bomo v Zasavju preplastili ceste, označili kolesarske steze, na nekaterih odsekih sanirali brežine. Srednje- in dolgoročne dejavnosti pa moramo načrtovati vzporedno z velikim projektom, z gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi. Koliko jih bo, bo opredelil državni prostorski načrt, v načrtu pa jih je med devet in 12. Ko bo potekala gradnja in, ko bodo elektrarne zgrajene, bomo morali posodobiti tudi cestno in železniško infrastrukturo, zato je že zdaj treba delati z roko v roki.

Presenečen sem, ker se o projektu hidroelektrarn na srednji Savi govori zelo malo razen zdaj, ko se usklajujejo koncesije in je vložen Desusov predlog zakona o izgradnji hidroelektrarn. Če pogledamo projekt kot celoto, je večji kot drugi tir. Z drugim tirom se veliko ukvarjamo, s hidroelektrarnami na srednji Savi pa zelo malo.

V kabinetu predsednika vlade pripravljajo koncesijsko pogodbo in pogodbo o izvajanju koncesije. Kako daleč so?

Koncesijska pogodba in dogovor z vlado sta zdaj usklajena. V usklajevanje koncesijske pogodbe med vlado in koncesionarjem je bila vključena tudi naša direkcija za infrastrukturo, načrtovanje projektov pa sta usklajevala tudi energetski in infrastrukturni del našega ministrstva.

Na kakšni ravni je koncesijska pogodba usklajena?

Med deležniki, to pomeni med občinami in Holdingom Slovenske elektrarne, HSE. Predvsem pa je pomembno, da smo naredili nabor projektov, ki jih bodo morali opraviti državni organi. Infrastrukturni in energetski del našega ministrstva sta pri tem sodelovala z lokalnimi skupnostmi. Med projekti so na primer ureditev zalednih voda, ki je v pristojnosti ministrstva za okolje in prostor, MOP, navezava Zasavja na avtocestno omrežje in zgraditev predora Prebold–Trbovlje, kar je v pristojnosti direkcije za infrastrukturo. Veliko od teh projektov je že v našem proračunu. Zdaj smo na točki, ko se je treba odločiti, ali gremo naprej, saj so stvari tako daleč, da mora le še MOP predložiti koncesijsko pogodbo na vlado. Potem se bodo postopki lahko nadaljevali.

Kateri so najpomembnejši infrastrukturni projekti?

Najbolj pomemben projekt je izgradnja nove cestne povezave Hrastnik–Zidani Most, ki je vključen v resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa. Ovrednoten je na 120 milijonov evrov. V proračunu je zagotovljeno dovolj denarja, da bodo narejeni vsi projekti za gradbeno dovoljenje in vsi projekti za izvedbo, ki so se že začeli.

Kaj pa projekt izgradnje hidroelektrarn?

Leta 2005 je vlada z odločbo podelila koncesijo HSE, zdaj so usklajeni še pogodba, sporazum in projekti, ki jih moramo izvesti. Opredeljena je časovnica, ki vključuje vse od priprave državnega prostorskega načrta in njegove potrditve do gradbenega dovoljenja, gradnje in začetka poskusnega obratovanja elektrarne Suhadol 1. januarja 2026. Temu moramo slediti.

Gradnja hidroelektrarn je velik projekt. Tudi če bi včeraj začeli s prvimi aktivnostmi, bo preteklo še nekaj časa do začetka gradnje. Operativno je pripravljeno vse, da lahko projekt peljemo naprej na energetski in infrastrukturni strani. Če bo sprejet Desusov predlog zakona, pa se bomo vrnili skoraj v leto 2005. Veliko stvari bo treba narediti od začetka. Ker ne bomo vedeli, kako bo z energetskim delom, ne bomo izvajali drugih infrastrukturnih projektov, za katere je denar v proračunu že zagotovljen.

Če bi bil ta zakon sprejet in bi podjetju HSE odvzeli koncesijo, bi se to lahko pritožilo in projekt bi se še zavlekel. Vmes so volitve in spet bi velik infrastrukturni projekt preložili za nekaj let. Zato je pomembno, da ne obravnavamo projekta kot neko obvoznico, ampak kot resen infrastrukturni projekt.

Predlagatelji zakona o izgradnji srednjesavskih elektrarn trdijo nasprotno. Pravijo, da bodo z zakonom pospešili projekte, kar med drugim utemeljujejo z besedilom predloga zakona, kjer so roki natančno zapisani.

Zakon ne bo pospešil aktivnosti. Koncesijska pogodba in sporazum sta usklajena, nabor projektov je pripravljen, le še MOP mora iti s pogodbo na vlado. Če pa bo sprejet poslančev predlog zakona in bo odvzeta koncesija družbi HSE, bomo naredili korak nazaj in dali HSE podlago za pritožbo. Če bodo šli na sodišče, bo projekt še dlje od uresničitve.

Kdaj bo šla koncesijska pogodba na vlado? Je lahko koncesija podpisana že v tem mandatu?

Pripravljeno je vse, kdaj bo šla pogodba na vlado, pa odločajo na MOP. Upam, da bodo to storili čim prej. Vsak dan, ko čakamo, že zamujamo.

Argument predlagateljev zakona o srednji Savi je tudi dobra izkušnja s spodnje Save, kjer je zakonska podlaga omogočila gradnjo elektrarn.

Pri spodnji Savi smo govorili o koncesiji za gradnjo, na srednji Savi gre za koncesijo za rabo vode, zato je pravna obravnava drugačna. Koncesija za rabo vode je bila potrjena decembra 2005 z odločbo vlade. HSE torej to pravico že ima in lahko začne s pripravami na gradnjo.

Pri tem projektu smo spet preveč zašli v politično dogovarjanje o tem, kako projekt izpeljati, namesto da bi rekli: »Zasavje potrebuje ta projekt, z njim bomo izboljšali tudi prometno infrastrukturo« in nadaljevali z aktivnostmi.

Kakšen je realen terminski plan gradnje, če upoštevamo finančni vidik?

Financiranje projekta je v pristojnosti HSE, zato težko komentiram dinamiko financiranja. Lahko pa rečem, da ima HSE resen namen projekt izpeljati.

Po eni razlagi je predlagani zakon v nasprotju z evropsko direktivo o koncesijah, po drugi pa ne. Kaj menite vi?

Zame kot projektnega menedžerja je pomembna odločba vlade iz leta 2005, ko je bila koncesija podeljena. Ob tem pa predlagatelj zakona predlaga, da bi se zakon začel izvajati 1. januarja 2020, kar pomeni, da bi izgubili dve leti in ves denar, ki ga za te projekte že imamo v proračunu.

Morda veste, zakaj koncesija še ni podpisana? Pričakovali smo podpis decembra ob vladnem obisku Zasavja.

Kot sem dejal že prej, se tudi ta projekt do neke mere politizira, podobno kot projekt drugega tira. Projekt je velik, v Zasavju je nekaj občin, vsaka ima nekoliko drugačen interes. Sem bil pa pozitivno presenečen, ker smo na lokalni ravni zelo hitro uskladili besedilo koncesijske pogodbe. Upam, da se bo od zdaj naprej projekt odvijal hitreje.

Katere izkušnje, pridobljene pri drugem tiru in še na kakšnem projektu, lahko uporabite pri pripravah na srednjo Savo?

Prvič, odločevalci, ki bodo vodili projekt naprej, se ne smejo bati sprejemati odločitev. In drugič, ne smemo dovoliti, da se politika na tak način, kot se, vmešava v projekt. Imamo podjetje s koncesijo, državo, ki prek našega ministrstva bdi nad razvojem projekta, ministrstvo za okolje, ki bo pripravilo državni prostorski načrt, zato je treba projekt le voditi naprej.

Kaj, če se pojavi tuje podjetje, ki bi bilo zainteresirano za naložbo?

Smo v Evropi in trg je odprt. Če bo predlog zakona sprejet in bo družbi HSE odvzeta koncesija, je možnost, da bo na mednarodnem razpisu dobilo koncesijo za gradnjo hidroelektrarn tuje podjetje. Menim, da to ni v našem interesu in, da se predlagatelj zakona tega premalo zaveda. Slovenska podjetja se lahko povežejo v kakovosten konzorcij, kar smo videli pri gradnji Hidroelektrarne Brežice.

Kakšen bo delež energetskega, kakšen pa infrastrukturnega dela elektrarn na srednji Savi?

Te informacije bodo predstavljene, je pa o tem zdaj zelo težko govoriti, dokler koncesijska pogodba ni podpisana in ne vemo, kakšna bo končna verzija.

Za razvoj celotne infrastrukture v Zasavju je zelo pomembno, da se infrastrukturni projekti izvajajo. Če bi se iz kakršnegakoli razloga ustavili naslednji koraki pri gradnji hidroelektrarn, bomo nadaljevali s tistimi infrastrukturnimi projekti, ki so smiselni, ustavili pa bomo aktivnosti pri projektih, ki so vezani na vključitev hidroelektrarn v državni prostorski načrt. Denar, ki je zanje zagotovljen v proračunu, pa bomo namenili za druge cilje.

Je povezava Hrastnik–Zidani Most vezana na hidroelektrarne?

V določeni meri je, vendar bomo projekte za gradbeno dovoljenje in za izvedbo dokončali, potem pa je samo še vprašanje, kdaj ga bomo izvedli.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Novice
Novice Ljubljana kot Los Angeles: ceste barvajo na belo 2

Včeraj položeni asfalt v središču Ljubljane so prebarvali na belo. V Los Angelesu tako znižujejo temperaturo zraka v mestu.

OK & EN
Elektrika
Elektrika Padli trgovec z elektriko – deset let po zlomu Lehmana še ena zgodba o bankrotu

Eden najbogatejših Norvežanov, sicer trgovec s terminskimi pogodbami na elektriko, se je tako močno zašpekuliral, da je zatresel...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Zakaj je star clio dražji kot skoraj nov zoe, a ne za tiste s 600 evri plače 3

Ministrstvo za infrastrukturo odgovarja na bojazni nekaterih energetikov, ki so prepričani, da energetski koncept onemogoča gradnjo...

OK & EN
Odpadki
Odpadki Vrsta neprijetnih in manj znanih resnic o recikliranju odpadkov 2

Kolikšen delež odpadkov je v resnici mogoče reciklirati, kam gredo odpadki po odvozu z dvorišč komunalnih družb, zakaj je bil sežig...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Zakaj ob toplotnih črpalkah dodatni viri ogrevanja niso potrebni

Pred časom je veljalo, da toplotna črpalka pri nižjih temperaturah ni zadoščala in je bilo treba imeti dodatno ogrevanje. Komu naj...

OK & EN
Zakaj ni fotovoltaik na strehah stanovanjskih blokov 9

Dejan Paravan iz GEN-I je razložil, kakšne so izkušnje dve leti po uvedbi uredbe o samooskrbi.

OK & EN
Elektrika
Elektrika Nemški pogled: Zakaj je zastal razvoj slovenskega trga elektrike in kaj to prinaša 2

Na energetskem trgu se dogaja revolucija, ki pa ji s takšnim regulatornim okvirom, kot je slovenski, ne moremo slediti, meni Karl Kraus,...

OK & EN
Novice
Novice Kdo so državni sekretarji na okolju in infrastrukturi

Na prvi seji vlade so imenovali državne sekretarje; na okoljsko ministrstvo prihaja arhitekt Aleš Prijon, na infrastrukturno pa Bojan...