Teš 6 zaradi požara izključen iz omrežja Teš 6 zaradi požara izključen iz omrežja Na šestem bloku Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) je ponoči izbruhnil požar. Kot so povedali na Regijskem centru za obveščanje Celje, je ogenj pogašen, blok 6 pa je do nadaljnjega izključen iz omrežja.
Na koga boste stavili, če bo Šarčev minister trčil v šaleški lobi? Na koga boste stavili, če bo Šarčev minister trčil v šaleški lobi? Okoljski minister Jure Leben je prejšnji teden napovedal sprejetje ambiciozne podnebne strategije. Poglejmo, kaj ga čaka. In nas z njim.
Podnebni sporazum: ZDA konstruktivne pri izdelavi knjige pravil Podnebni sporazum: ZDA konstruktivne pri izdelavi knjige pravil Predstavniki 196 držav so se na podnebnem vrhu COP24 dogovorili, kako bodo zagnali delovanje pariškega podnebnega sporazuma.
Poglejte filme, ki so jih o elektriki posneli osnovnošolci Poglejte filme, ki so jih o elektriki posneli osnovnošolci V družbi SODO so pripravili zaključni dogodek natečaja Uresničujmo, z energijo varčujmo! Predstavili so sedem videov sedmih osnovnih šol.
Kaj je peskovnik za inovacije in zakaj ga potrebujemo  Kaj je peskovnik za inovacije in zakaj ga potrebujemo Tehnologija verižnih blokov v energetiki veliko obeta. Marsikatero zamisel pa bi lažje uresničili, če bi imeli koncept peskovnika, sandbox, je razložil Gregor Karlovšek, ki je sodeloval kot energetski svetovalec pri projektu za trgovanje z energijo SunContract.

Zasavski projekt, ki bo večji od drugega tira

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
drugi tir   dodaj
energenti   dodaj
infrastruktura   dodaj
Holding Slovenske... dodaj
ELES dodaj
 
Čas branja: 5 min
28.02.2018  01:30
Z državnim sekretarjem na infrastrukturnem ministrstvu Juretom Lebnom smo govorili o pripravah na gradnjo elektrarn na srednji Savi in o prenovi cestne infrastrukture v Zasavju.
Zasavski projekt, ki bo večji od drugega tira
Jure Leben
Foto: Borut Hočevar

Obveščaj me o novih člankih:  
drugi tir   dodaj
energenti   dodaj
infrastruktura   dodaj
Holding Slovenske... dodaj
ELES dodaj

Priprave na postavitev verige elektrarn na srednji Savi so se v zadnjih mesecih premaknile z mrtve točke. V kabinetu predsednika vlade pripravljajo koncesijsko pogodbo in pogodbo o izvajanju koncesije za elektrarne, poslanec Ivan Hršak pa je vložil predlog zakona o načinu izgradnje infrastrukture in pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala srednje Save. Kaj lahko pričakujemo, je pojasnil državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Jure Leben.

Kaj vključuje razvoj infrastrukture v Zasavju? Kratkoročno in na daljši rok.

Razvoj infrastrukture v Zasavju je treba gledati kot celoto, saj obnove cest, kot sta Hrastnik–Zidani Most ali Litija–Zagorje, vplivajo na vso dolino.

Kratkoročno bomo v Zasavju preplastili ceste, označili kolesarske steze, na nekaterih odsekih sanirali brežine. Srednje- in dolgoročne dejavnosti pa moramo načrtovati vzporedno z velikim projektom, z gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi. Koliko jih bo, bo opredelil državni prostorski načrt, v načrtu pa jih je med devet in 12. Ko bo potekala gradnja in, ko bodo elektrarne zgrajene, bomo morali posodobiti tudi cestno in železniško infrastrukturo, zato je že zdaj treba delati z roko v roki.

Presenečen sem, ker se o projektu hidroelektrarn na srednji Savi govori zelo malo razen zdaj, ko se usklajujejo koncesije in je vložen Desusov predlog zakona o izgradnji hidroelektrarn. Če pogledamo projekt kot celoto, je večji kot drugi tir. Z drugim tirom se veliko ukvarjamo, s hidroelektrarnami na srednji Savi pa zelo malo.

V kabinetu predsednika vlade pripravljajo koncesijsko pogodbo in pogodbo o izvajanju koncesije. Kako daleč so?

Koncesijska pogodba in dogovor z vlado sta zdaj usklajena. V usklajevanje koncesijske pogodbe med vlado in koncesionarjem je bila vključena tudi naša direkcija za infrastrukturo, načrtovanje projektov pa sta usklajevala tudi energetski in infrastrukturni del našega ministrstva.

Na kakšni ravni je koncesijska pogodba usklajena?

Med deležniki, to pomeni med občinami in Holdingom Slovenske elektrarne, HSE. Predvsem pa je pomembno, da smo naredili nabor projektov, ki jih bodo morali opraviti državni organi. Infrastrukturni in energetski del našega ministrstva sta pri tem sodelovala z lokalnimi skupnostmi. Med projekti so na primer ureditev zalednih voda, ki je v pristojnosti ministrstva za okolje in prostor, MOP, navezava Zasavja na avtocestno omrežje in zgraditev predora Prebold–Trbovlje, kar je v pristojnosti direkcije za infrastrukturo. Veliko od teh projektov je že v našem proračunu. Zdaj smo na točki, ko se je treba odločiti, ali gremo naprej, saj so stvari tako daleč, da mora le še MOP predložiti koncesijsko pogodbo na vlado. Potem se bodo postopki lahko nadaljevali.

Kateri so najpomembnejši infrastrukturni projekti?

Najbolj pomemben projekt je izgradnja nove cestne povezave Hrastnik–Zidani Most, ki je vključen v resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa. Ovrednoten je na 120 milijonov evrov. V proračunu je zagotovljeno dovolj denarja, da bodo narejeni vsi projekti za gradbeno dovoljenje in vsi projekti za izvedbo, ki so se že začeli.

Kaj pa projekt izgradnje hidroelektrarn?

Leta 2005 je vlada z odločbo podelila koncesijo HSE, zdaj so usklajeni še pogodba, sporazum in projekti, ki jih moramo izvesti. Opredeljena je časovnica, ki vključuje vse od priprave državnega prostorskega načrta in njegove potrditve do gradbenega dovoljenja, gradnje in začetka poskusnega obratovanja elektrarne Suhadol 1. januarja 2026. Temu moramo slediti.

Gradnja hidroelektrarn je velik projekt. Tudi če bi včeraj začeli s prvimi aktivnostmi, bo preteklo še nekaj časa do začetka gradnje. Operativno je pripravljeno vse, da lahko projekt peljemo naprej na energetski in infrastrukturni strani. Če bo sprejet Desusov predlog zakona, pa se bomo vrnili skoraj v leto 2005. Veliko stvari bo treba narediti od začetka. Ker ne bomo vedeli, kako bo z energetskim delom, ne bomo izvajali drugih infrastrukturnih projektov, za katere je denar v proračunu že zagotovljen.

Če bi bil ta zakon sprejet in bi podjetju HSE odvzeli koncesijo, bi se to lahko pritožilo in projekt bi se še zavlekel. Vmes so volitve in spet bi velik infrastrukturni projekt preložili za nekaj let. Zato je pomembno, da ne obravnavamo projekta kot neko obvoznico, ampak kot resen infrastrukturni projekt.

Predlagatelji zakona o izgradnji srednjesavskih elektrarn trdijo nasprotno. Pravijo, da bodo z zakonom pospešili projekte, kar med drugim utemeljujejo z besedilom predloga zakona, kjer so roki natančno zapisani.

Zakon ne bo pospešil aktivnosti. Koncesijska pogodba in sporazum sta usklajena, nabor projektov je pripravljen, le še MOP mora iti s pogodbo na vlado. Če pa bo sprejet poslančev predlog zakona in bo odvzeta koncesija družbi HSE, bomo naredili korak nazaj in dali HSE podlago za pritožbo. Če bodo šli na sodišče, bo projekt še dlje od uresničitve.

Kdaj bo šla koncesijska pogodba na vlado? Je lahko koncesija podpisana že v tem mandatu?

Pripravljeno je vse, kdaj bo šla pogodba na vlado, pa odločajo na MOP. Upam, da bodo to storili čim prej. Vsak dan, ko čakamo, že zamujamo.

Argument predlagateljev zakona o srednji Savi je tudi dobra izkušnja s spodnje Save, kjer je zakonska podlaga omogočila gradnjo elektrarn.

Pri spodnji Savi smo govorili o koncesiji za gradnjo, na srednji Savi gre za koncesijo za rabo vode, zato je pravna obravnava drugačna. Koncesija za rabo vode je bila potrjena decembra 2005 z odločbo vlade. HSE torej to pravico že ima in lahko začne s pripravami na gradnjo.

Pri tem projektu smo spet preveč zašli v politično dogovarjanje o tem, kako projekt izpeljati, namesto da bi rekli: »Zasavje potrebuje ta projekt, z njim bomo izboljšali tudi prometno infrastrukturo« in nadaljevali z aktivnostmi.

Kakšen je realen terminski plan gradnje, če upoštevamo finančni vidik?

Financiranje projekta je v pristojnosti HSE, zato težko komentiram dinamiko financiranja. Lahko pa rečem, da ima HSE resen namen projekt izpeljati.

Po eni razlagi je predlagani zakon v nasprotju z evropsko direktivo o koncesijah, po drugi pa ne. Kaj menite vi?

Zame kot projektnega menedžerja je pomembna odločba vlade iz leta 2005, ko je bila koncesija podeljena. Ob tem pa predlagatelj zakona predlaga, da bi se zakon začel izvajati 1. januarja 2020, kar pomeni, da bi izgubili dve leti in ves denar, ki ga za te projekte že imamo v proračunu.

Morda veste, zakaj koncesija še ni podpisana? Pričakovali smo podpis decembra ob vladnem obisku Zasavja.

Kot sem dejal že prej, se tudi ta projekt do neke mere politizira, podobno kot projekt drugega tira. Projekt je velik, v Zasavju je nekaj občin, vsaka ima nekoliko drugačen interes. Sem bil pa pozitivno presenečen, ker smo na lokalni ravni zelo hitro uskladili besedilo koncesijske pogodbe. Upam, da se bo od zdaj naprej projekt odvijal hitreje.

Katere izkušnje, pridobljene pri drugem tiru in še na kakšnem projektu, lahko uporabite pri pripravah na srednjo Savo?

Prvič, odločevalci, ki bodo vodili projekt naprej, se ne smejo bati sprejemati odločitev. In drugič, ne smemo dovoliti, da se politika na tak način, kot se, vmešava v projekt. Imamo podjetje s koncesijo, državo, ki prek našega ministrstva bdi nad razvojem projekta, ministrstvo za okolje, ki bo pripravilo državni prostorski načrt, zato je treba projekt le voditi naprej.

Kaj, če se pojavi tuje podjetje, ki bi bilo zainteresirano za naložbo?

Smo v Evropi in trg je odprt. Če bo predlog zakona sprejet in bo družbi HSE odvzeta koncesija, je možnost, da bo na mednarodnem razpisu dobilo koncesijo za gradnjo hidroelektrarn tuje podjetje. Menim, da to ni v našem interesu in, da se predlagatelj zakona tega premalo zaveda. Slovenska podjetja se lahko povežejo v kakovosten konzorcij, kar smo videli pri gradnji Hidroelektrarne Brežice.

Kakšen bo delež energetskega, kakšen pa infrastrukturnega dela elektrarn na srednji Savi?

Te informacije bodo predstavljene, je pa o tem zdaj zelo težko govoriti, dokler koncesijska pogodba ni podpisana in ne vemo, kakšna bo končna verzija.

Za razvoj celotne infrastrukture v Zasavju je zelo pomembno, da se infrastrukturni projekti izvajajo. Če bi se iz kakršnegakoli razloga ustavili naslednji koraki pri gradnji hidroelektrarn, bomo nadaljevali s tistimi infrastrukturnimi projekti, ki so smiselni, ustavili pa bomo aktivnosti pri projektih, ki so vezani na vključitev hidroelektrarn v državni prostorski načrt. Denar, ki je zanje zagotovljen v proračunu, pa bomo namenili za druge cilje.

Je povezava Hrastnik–Zidani Most vezana na hidroelektrarne?

V določeni meri je, vendar bomo projekte za gradbeno dovoljenje in za izvedbo dokončali, potem pa je samo še vprašanje, kdaj ga bomo izvedli.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Elektrika
Elektrika Kdaj enotarifno merjenje elektrike? Kaj pa, če imate toplotno črpalko?

Praviloma velja, da se dvotarifno merjenje splača, če gospodinjstvo v času manjše tarife porabi približno 30 odstotkov električne...

OK & EN
Novice
Novice Od ljubljanskega referenta do top 10 na svetu 4

Širši javnosti povsem neznano slovensko podjetje Belektron že vrsto let uspešno deluje v eni od niš mednarodnega finančnega trga v...

OK & EN
Odpadki
Odpadki Minister Leben, tale bo pa težka! Zdaj vam nasprotuje GZS. 1

Država bo težko uspela dokazati da so za neprevzete kupe embalaže odgovorne embalažne družbe, so zapisali na Gospodarski zbornici...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Evropske elektro napovedi: konec januarja bo za Slovenijo težak 12

V evropskem združenju operaterjev prenosnega elektroenergetskega omrežja ENTSO-E so objavili napovedi električne proizvodnje za...

OK & EN
Novice
Novice Kateremu Slovencu je premoženje najbolj zraslo? Trgovcu z ogljikovim dioksidom!

Z letošnje lestvice 100 najbogatejših Slovencev revije Manager smo za portal Okolje & energija pobrskali za tistimi, ki so blizu...

OK & EN
Elektrika
Elektrika V Ljubljani kmalu še en ponudnik souporabe e-avtov, v Sloveniji kitajski e-avti 6

Podjetje Plan-net solar bo v kratkem ponudilo na trgu kitajske mini električne avte, za leto 2019 pa načrtujejo postavitev omrežja za...

OK & EN
Elektrika
Elektrika To je električni avto, ki so ga naredili dijaki

Dijaki treh srednjih šol so pod mentorstvom Inštituta Metron Andreja Pečjaka predelali klasičnega bencinskega smarta v električnega....

OK & EN
Novice
Novice Tako iščejo milijarde za financiranje energetske prenove slovenskih stavb 2

Do leta 2020 bo naložb v energetsko učinkovitost stavb za 50 milijonov evrov, kako bo naprej, pa ne vemo, ker bo treba zagotoviti...