(video) Zamenjava dizlov z e-vozili po načelu avto za avto v podjetju odpade (video) Zamenjava dizlov z e-vozili po načelu avto za avto v podjetju odpade Gospodarstvo čaka prehod iz fosilne v zeleno floto poslovnih vozil. Pošta Slovenije je med slovenskimi podjetji z največjim številom električnih vozil. Pri elektrifikaciji sodeluje tudi s podjetjem GEN-I. To pa ni edini primer takšnega sodelovanja.
Sodelujte na razpisu okoljskih nagrad Financ Sodelujte na razpisu okoljskih nagrad Financ Podjetja, od mikro do največjih, ustanove, samostojne podjetnike, društva in tudi fizične osebe vabimo k prijavi na razpis okoljskih nagrad Časnika Finance in Eko sklada.
ELES predstavil koncept razvoja polnjenja e-avtov ELES predstavil koncept razvoja polnjenja e-avtov Uroš Salobir iz družbe ELES je predstavil koncept celostnega razvoja infrastrukture za množično polnjenje e-vozil. Imenovali so ga E8.
(video) Zakaj je pri polnjenju e-avtov strah energetikov odveč (video) Zakaj je pri polnjenju e-avtov strah energetikov odveč Prihajajo 350-kilovatne e-polnilnice, a je strah energetikov odveč. Številni bodo polnili avte tudi na železniških postajah. Kako so na omrežje priključili prvi shranjevalnik električne energije pri nas. Našteto in še marskija smo izvedeli na posvetu Časnika Finance o zeleni mobilnosti v slovenskih podjetjih.
Leben napovedal ukrepe za sanacijo požarišča v Zalogu Leben napovedal ukrepe za sanacijo požarišča v Zalogu Novi minister za okolje in prostor Jure Leben si je na svojem prvem terenskem obisku ogledal v lanskem požaru uničeno podružnico celjskega podjetja Ekosistemi v Zalogu pri Straži. Ker sanacija požarišča od konca preteklega leta stoji, območje zaloške podružnice pa je v zadnjem obdobju dobilo novega lastnika, je napovedal odločne ukrepe.
Komentar

Zakaj stane energija sonca nekajkrat manj kot energija lignita

Čas branja: 2 min
04.03.2018  07:50
Objavljamo prvi del razmišljanja Darka Fiusa o trditvah Leona Valenčiča z Elektroinštituta Milan Vidmar v intervjuju za Finance. Odmev na nekatere druge trditve bomo objavili v prihodnjih dneh.

V intervjuju z naslovom Za prenovo elektrodistribucijskega omrežja vsaj sedem milijard, objavljenim 27. februarja na portalu Financ Okolje in energija je Leon Valenčič, vodja oddelka Splošna energetika in načrtovanje energetskih sistemov na Elektroinštitutu Milan Vidmar, navedel nekaj trditev, s katerimi je smiselno polemizirati.

Valenčič pravi: "Če bi hoteli nadomestiti en kilovat klasične elektrarne, bi morali zgraditi vsaj deset kilovatov sončnih elektrarn in še ogromno neobstoječih hranilnikov. Taka elektroenergetika bi bila v idealnih pogojih najmanj 15-krat dražja od klasične. Si to lahko privoščimo?"

Poglejmo širše, in ne samo, koliko staneta elektrarna in spremljajoči hranilni sistem (ljubljanski TE-TOL na primer ima hranilni sistem toplote), pač pa izravnane stroške proizvedene kilovatne ure. To je namreč ekonomika oziroma tisto, kar nas zanima.

Kilovatna ura v termoelektrarni na lignit nas stane brez državnih pomoči, dotacij in subvencij od 0,0492 do 0,1172 evra. Če dodamo direktne, indirektne in posredne subvencije države, je cena seveda višja.

Primer. Državna garancija za pol milijarde evrov je vredna 103 milijone na leto, in sicer vsako leto v naslednjih 20 letih. Sedanja vrednost naše dotacije je skupaj 1.083,21 milijona evrov. Samo vrednost dividend je 15,9 milijona evrov na leto ali sedanja vrednost 167 milijonov evrov v 20 letih. Zakaj je taka garancija vredna toliko? Podobna je zavarovalni polici z izredno velikim tveganjem. Če bi bilo tveganje za najetje kreditov nizko, kreditodajalec ne bi zahteval jamstva vseh nas oziroma države in bi oblikoval tako obrestno mero, ki bi tveganje pokrila. Razlika v vrednosti anuitet z in brez državne garancije pa je vrednost, ki jo namenjamo podpori rabe lignita.

Podpor rabi fosilnih energentov je v Sloveniji, kot omenjajo v študiji Svetovne banke, za štiri odstotke bruto domačega produkta ali 1.620 milijonov evrov na leto, emisijskih škod po ustvarimo na prebivalca za 920 evrov na leto, ali na ravni države 1.900 milijonov na leto, govorijo študije evropske komisije.

Z eksternimi stroški in brez ocene vrednosti državne podpore v obliki garancije bi izravnana kilovatna ura, proizvedena doma v termoelektrarni na lignit, stala med 0,19 in 0,26 evra. Dobra stran virov energije, ki nimajo marginalnih stroškov, je v tem, da se ne dražijo. Energija sonca stane danes toliko, kot bo jutri - nič. Tudi hidroelektrarne niso poceni, so pa eksergijsko gledano ekonomsko najbolj učinkovite (znan primer je hidroelektrarna Fala na Dravi). Za sončne elektrarne pa pričakujemo avkcijsko ceno med 36 do 45 evrov na megavatno uro, proizvodni stroški bodo pričakovano nižji, omembe vrednih eksternih stroškov pa sončna elektrarna nima.

Naštetega mag. Valenčič ne navede. Vedeti pa je treba, da sončna energija ne stane 15-krat več kot klasična iz termoelektrarne. Nasprotno, stane nekajkrat manj.

Dodajmo še vrednotenje Slovenske termoelektrarne na lignit. Podobno kot vsem družbam v Evropi, ki imajo v svojem portfelju termoelektrarne na lignit ali na premog, je kapitalska vrednost slovenski termoelektrarni upadla za od 70 do 80 odstotkov. Naložba v termoelektrarno, ki je pred leti znašala 1.450 milijonov evrov (prave, verodostojne vrednosti investicije v Šaleški dolini ni mogoče najti), je danes vredna med 290 in 435 milijonov evrov (kupca za termoelektrarno s tako ceno verjetno v Evropi ni). Izguba kapitalizacije je ogromnih 1.160 milijonov evrov v nekaj letih tako, da je danes državna garancija za termoelektrarno vredna več od družbe, ki je garancijo dobila (bančni analitiki tveganj pri EBRD nedvomno vedo, kaj delajo). Slovenski energetski projekt v Šaleški dolini, v »resno elektrarno«, kot pravi mag. Valenčič, je že zelo blizu definiciji »nasedle investicije«, ob dvigu emisijskih in proizvodnih stroškov pa bomo deležni dodatnih administrativnih popravkov, korektur, in vse večjih plačil za... predčasno zaprtje.

Darko Fius je pridruženi član Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS).

Komentarji izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Novice
Novice Ljubljana kot Los Angeles: ceste barvajo na belo 2

Včeraj položeni asfalt v središču Ljubljane so prebarvali na belo. V Los Angelesu tako znižujejo temperaturo zraka v mestu.

OK & EN
Elektrika
Elektrika Padli trgovec z elektriko – deset let po zlomu Lehmana še ena zgodba o bankrotu

Eden najbogatejših Norvežanov, sicer trgovec s terminskimi pogodbami na elektriko, se je tako močno zašpekuliral, da je zatresel...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Zakaj je star clio dražji kot skoraj nov zoe, a ne za tiste s 600 evri plače 3

Ministrstvo za infrastrukturo odgovarja na bojazni nekaterih energetikov, ki so prepričani, da energetski koncept onemogoča gradnjo...

OK & EN
Odpadki
Odpadki Vrsta neprijetnih in manj znanih resnic o recikliranju odpadkov 2

Kolikšen delež odpadkov je v resnici mogoče reciklirati, kam gredo odpadki po odvozu z dvorišč komunalnih družb, zakaj je bil sežig...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Zakaj ob toplotnih črpalkah dodatni viri ogrevanja niso potrebni

Pred časom je veljalo, da toplotna črpalka pri nižjih temperaturah ni zadoščala in je bilo treba imeti dodatno ogrevanje. Komu naj...

OK & EN
Zakaj ni fotovoltaik na strehah stanovanjskih blokov 9

Dejan Paravan iz GEN-I je razložil, kakšne so izkušnje dve leti po uvedbi uredbe o samooskrbi.

OK & EN
Novice
Novice Kdo so državni sekretarji na okolju in infrastrukturi

Na prvi seji vlade so imenovali državne sekretarje; na okoljsko ministrstvo prihaja arhitekt Aleš Prijon, na infrastrukturno pa Bojan...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Nemški pogled: Zakaj je zastal razvoj slovenskega trga elektrike in kaj to prinaša 2

Na energetskem trgu se dogaja revolucija, ki pa ji s takšnim regulatornim okvirom, kot je slovenski, ne moremo slediti, meni Karl Kraus,...