Izdatki za varstvo okolja zgrmeli kar za 40 odstotkov Izdatki za varstvo okolja zgrmeli kar za 40 odstotkov Skupna proizvodnja okoljevarstvenih storitev je bila v letu 2016 za 2,9 odstotka višja kot v letu 2015, skupni izdatki za varstvo okolja pa so bili za 39,6 odstotka nižji.
Embalažniki: Minister Leben, interventni zakon ima globoke luknje! Embalažniki: Minister Leben, interventni zakon ima globoke luknje! Predstavniki družb za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) so nanizali vrsto pripomb zoper osnutek interventnega zakona, s katerim namerava okoljsko ministrstvo rešiti kupe odpadne embalaže in odpadnih sveč.
Predstavljamo: kako bi težave z odpadki rešili komunalci Predstavljamo: kako bi težave z odpadki rešili komunalci Danes se predstavniki komunalnih podjetij sestanejo z okoljskim ministrom Juretom Lebenom. Kakšno rešitev nakopičenih odpadkov zagovarjajo.
Prihajajo pametne fotovoltaike. Kakšne bodo? Prihajajo pametne fotovoltaike. Kakšne bodo? Peter Polič, direktor podjetja SMT, kjer gradijo tovarno fotovoltaičnih modulov, je povedal, kakšni bodo sončni paneli prihodnosti.
V podaljšani javni obravnavi prejeli še štiri pripombe na energetski koncept V podaljšani javni obravnavi prejeli še štiri pripombe na energetski koncept Ministrstvo za infrastrukturo je v podaljšani javni obravnavi predloga resolucije energetskega koncepta prejelo še štiri pripombe, skupno jih je prejelo 29. Pripombe bodo sedaj pregledali in se z novo ministrico Alenko Bratušek do njih opredelili. Cilj ostaja, da bi energetski koncept sprejeli do konca prihodnjega leta.
Komentar

Zakaj stane energija sonca nekajkrat manj kot energija lignita

Čas branja: 2 min
04.03.2018  07:50
Objavljamo prvi del razmišljanja Darka Fiusa o trditvah Leona Valenčiča z Elektroinštituta Milan Vidmar v intervjuju za Finance. Odmev na nekatere druge trditve bomo objavili v prihodnjih dneh.

V intervjuju z naslovom Za prenovo elektrodistribucijskega omrežja vsaj sedem milijard, objavljenim 27. februarja na portalu Financ Okolje in energija je Leon Valenčič, vodja oddelka Splošna energetika in načrtovanje energetskih sistemov na Elektroinštitutu Milan Vidmar, navedel nekaj trditev, s katerimi je smiselno polemizirati.

Valenčič pravi: "Če bi hoteli nadomestiti en kilovat klasične elektrarne, bi morali zgraditi vsaj deset kilovatov sončnih elektrarn in še ogromno neobstoječih hranilnikov. Taka elektroenergetika bi bila v idealnih pogojih najmanj 15-krat dražja od klasične. Si to lahko privoščimo?"

Poglejmo širše, in ne samo, koliko staneta elektrarna in spremljajoči hranilni sistem (ljubljanski TE-TOL na primer ima hranilni sistem toplote), pač pa izravnane stroške proizvedene kilovatne ure. To je namreč ekonomika oziroma tisto, kar nas zanima.

Kilovatna ura v termoelektrarni na lignit nas stane brez državnih pomoči, dotacij in subvencij od 0,0492 do 0,1172 evra. Če dodamo direktne, indirektne in posredne subvencije države, je cena seveda višja.

Primer. Državna garancija za pol milijarde evrov je vredna 103 milijone na leto, in sicer vsako leto v naslednjih 20 letih. Sedanja vrednost naše dotacije je skupaj 1.083,21 milijona evrov. Samo vrednost dividend je 15,9 milijona evrov na leto ali sedanja vrednost 167 milijonov evrov v 20 letih. Zakaj je taka garancija vredna toliko? Podobna je zavarovalni polici z izredno velikim tveganjem. Če bi bilo tveganje za najetje kreditov nizko, kreditodajalec ne bi zahteval jamstva vseh nas oziroma države in bi oblikoval tako obrestno mero, ki bi tveganje pokrila. Razlika v vrednosti anuitet z in brez državne garancije pa je vrednost, ki jo namenjamo podpori rabe lignita.

Podpor rabi fosilnih energentov je v Sloveniji, kot omenjajo v študiji Svetovne banke, za štiri odstotke bruto domačega produkta ali 1.620 milijonov evrov na leto, emisijskih škod po ustvarimo na prebivalca za 920 evrov na leto, ali na ravni države 1.900 milijonov na leto, govorijo študije evropske komisije.

Z eksternimi stroški in brez ocene vrednosti državne podpore v obliki garancije bi izravnana kilovatna ura, proizvedena doma v termoelektrarni na lignit, stala med 0,19 in 0,26 evra. Dobra stran virov energije, ki nimajo marginalnih stroškov, je v tem, da se ne dražijo. Energija sonca stane danes toliko, kot bo jutri - nič. Tudi hidroelektrarne niso poceni, so pa eksergijsko gledano ekonomsko najbolj učinkovite (znan primer je hidroelektrarna Fala na Dravi). Za sončne elektrarne pa pričakujemo avkcijsko ceno med 36 do 45 evrov na megavatno uro, proizvodni stroški bodo pričakovano nižji, omembe vrednih eksternih stroškov pa sončna elektrarna nima.

Naštetega mag. Valenčič ne navede. Vedeti pa je treba, da sončna energija ne stane 15-krat več kot klasična iz termoelektrarne. Nasprotno, stane nekajkrat manj.

Dodajmo še vrednotenje Slovenske termoelektrarne na lignit. Podobno kot vsem družbam v Evropi, ki imajo v svojem portfelju termoelektrarne na lignit ali na premog, je kapitalska vrednost slovenski termoelektrarni upadla za od 70 do 80 odstotkov. Naložba v termoelektrarno, ki je pred leti znašala 1.450 milijonov evrov (prave, verodostojne vrednosti investicije v Šaleški dolini ni mogoče najti), je danes vredna med 290 in 435 milijonov evrov (kupca za termoelektrarno s tako ceno verjetno v Evropi ni). Izguba kapitalizacije je ogromnih 1.160 milijonov evrov v nekaj letih tako, da je danes državna garancija za termoelektrarno vredna več od družbe, ki je garancijo dobila (bančni analitiki tveganj pri EBRD nedvomno vedo, kaj delajo). Slovenski energetski projekt v Šaleški dolini, v »resno elektrarno«, kot pravi mag. Valenčič, je že zelo blizu definiciji »nasedle investicije«, ob dvigu emisijskih in proizvodnih stroškov pa bomo deležni dodatnih administrativnih popravkov, korektur, in vse večjih plačil za... predčasno zaprtje.

Darko Fius je pridruženi član Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS).

Komentarji izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Elektrika
Elektrika V energetiki se vse draži: kurilno olje, plin, elektrika … 9

Se grejete na kurilno olje? Pozor, cena je že za četrtino višja kot lani in z začetkom kurilne sezone utegne še rasti

OK & EN
Novice
Novice (intervju) A. Bratušek o NEK 2, TEŠ 6, Muri, e-mobilnosti, zamenjavi grelnikov ... 7

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je pojasnila, kako gleda na ključna vprašanja v slovenski energetiki.

OK & EN
Elektrika
Elektrika (video) E-mobilnost: že po sto metrih vožnje se argumenti spremenijo

Na posvetu o zeleni mobilnosti v slovenskih podjetjih so sogovorniki predstavili prve poslovne izkušnje z električnimi vozili.

OK & EN
Novice
Novice (volitve v Ljubljani, 1.) Janković, Logar, kaj bosta počela s premogom? 6

Županskima kandidatoma Zoranu Jankoviću in Anžetu Logarju smo zastavili tri okoljsko-energetska vprašanja. Objavljamo odgovor na prvega.

OK & EN
Nafta+Plin
Nafta+Plin (Volitve v Ljubljani, 3.) Logar, Janković, bodo dizli še lahko vozili po Ljubljani? 3

Objavljamo odgovora kandidatov za ljubljanskega župana na tretje iz serije okoljsko-energetskih vprašanj.

OK & EN
Novice
Novice Kako s toplotnimi črpalkami ogrevajo paradižnik Lušt 5

»En lušten projekt s toplotnimi črpalkami,« je opisal pomurski projekt direktor Kronoterma Bogdan Kronovšek.

OK & EN
Elektrika
Elektrika Prihajajo pametne fotovoltaike. Kakšne bodo? 3

Peter Polič, direktor podjetja SMT, kjer gradijo tovarno fotovoltaičnih modulov, je povedal, kakšni bodo sončni paneli prihodnosti.

OK & EN
Elektrika
Elektrika Ena zares 'lovska': Zaradi vetrnic bo medved pritisnil na naselja 1

Lovec iz Loškega Potoka je komentiral trditve okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green o nevarnosti, da bodo zaradi vetrnih elektrarn...