Kje boste izvedeli, kako naj sosedje združijo moči za postavitev fotovoltaike Kje boste izvedeli, kako naj sosedje združijo moči za postavitev fotovoltaike Še nekaj dni je odprt razpis, na katerem lahko občine dobijo pomoč pri postopku od zamisli o skupnostni sončni elektrarni do točke, ko lahko elektrarno postavijo.
Majsko deževje ni popravilo slabšega začetka leta za hidroelektrarne Majsko deževje ni popravilo slabšega začetka leta za hidroelektrarne Čeprav so bile padavine v letošnjem maju pogoste, njihova količina ni bila tako velika, da bi to popravilo slabši začetek leta za slovenske hidroelektrarne. Proizvodnja elektrike v prvih štirih mesecih je bila z izjemo februarja namreč podpovprečna, ocenjujejo v hidroelektrarnah, kjer to pripisujejo tudi manjši količini snega.
Kako so mladi pripravljali tokratni podnebni štrajk Kako so mladi pripravljali tokratni podnebni štrajk Med podnebnim štrajkom 15. marca se je v Ljubljani zbralo več tisoč protestnikov, tokrat le nekaj deset. Zakaj je bilo tako, je povedala Lena Penšek, ki je med bolj dejavnimi člani gibanja Mladih za podnebno pravičnost.
Eko sklad: spodbude občinam za nakup potniških in komunalnih vozil Eko sklad: spodbude občinam za nakup potniških in komunalnih vozil Na Eko skladu so objavili nova javna poziva za dodeljevanje spodbud občinam za nakup vozil za prevoz potnikov in komunalnih vozil.
Nakup 'elektro zelenila' bo cenejši kot plačilo kazni evropski komisiji Nakup 'elektro zelenila' bo cenejši kot plačilo kazni evropski komisiji Če prihodnje leto ne bomo dosegli 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije, se nam bo bolj splačalo kupiti tako imenovani statistični prenos energije kot plačati kazen evropski komisiji.
Komentar

Zakaj stane energija sonca nekajkrat manj kot energija lignita

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
energenti   dodaj
mnenje   dodaj
Leon Valenčič dodaj
Elektroinštitut... dodaj
TE-TOL dodaj
 
Čas branja: 2 min
04.03.2018  07:50
Objavljamo prvi del razmišljanja Darka Fiusa o trditvah Leona Valenčiča z Elektroinštituta Milan Vidmar v intervjuju za Finance. Odmev na nekatere druge trditve bomo objavili v prihodnjih dneh.

Obveščaj me o novih člankih:  
energenti   dodaj
mnenje   dodaj
Leon Valenčič dodaj
Elektroinštitut Milan... dodaj
TE-TOL dodaj

V intervjuju z naslovom Za prenovo elektrodistribucijskega omrežja vsaj sedem milijard, objavljenim 27. februarja na portalu Financ Okolje in energija je Leon Valenčič, vodja oddelka Splošna energetika in načrtovanje energetskih sistemov na Elektroinštitutu Milan Vidmar, navedel nekaj trditev, s katerimi je smiselno polemizirati.

Valenčič pravi: "Če bi hoteli nadomestiti en kilovat klasične elektrarne, bi morali zgraditi vsaj deset kilovatov sončnih elektrarn in še ogromno neobstoječih hranilnikov. Taka elektroenergetika bi bila v idealnih pogojih najmanj 15-krat dražja od klasične. Si to lahko privoščimo?"

Poglejmo širše, in ne samo, koliko staneta elektrarna in spremljajoči hranilni sistem (ljubljanski TE-TOL na primer ima hranilni sistem toplote), pač pa izravnane stroške proizvedene kilovatne ure. To je namreč ekonomika oziroma tisto, kar nas zanima.

Kilovatna ura v termoelektrarni na lignit nas stane brez državnih pomoči, dotacij in subvencij od 0,0492 do 0,1172 evra. Če dodamo direktne, indirektne in posredne subvencije države, je cena seveda višja.

Primer. Državna garancija za pol milijarde evrov je vredna 103 milijone na leto, in sicer vsako leto v naslednjih 20 letih. Sedanja vrednost naše dotacije je skupaj 1.083,21 milijona evrov. Samo vrednost dividend je 15,9 milijona evrov na leto ali sedanja vrednost 167 milijonov evrov v 20 letih. Zakaj je taka garancija vredna toliko? Podobna je zavarovalni polici z izredno velikim tveganjem. Če bi bilo tveganje za najetje kreditov nizko, kreditodajalec ne bi zahteval jamstva vseh nas oziroma države in bi oblikoval tako obrestno mero, ki bi tveganje pokrila. Razlika v vrednosti anuitet z in brez državne garancije pa je vrednost, ki jo namenjamo podpori rabe lignita.

Podpor rabi fosilnih energentov je v Sloveniji, kot omenjajo v študiji Svetovne banke, za štiri odstotke bruto domačega produkta ali 1.620 milijonov evrov na leto, emisijskih škod po ustvarimo na prebivalca za 920 evrov na leto, ali na ravni države 1.900 milijonov na leto, govorijo študije evropske komisije.

Z eksternimi stroški in brez ocene vrednosti državne podpore v obliki garancije bi izravnana kilovatna ura, proizvedena doma v termoelektrarni na lignit, stala med 0,19 in 0,26 evra. Dobra stran virov energije, ki nimajo marginalnih stroškov, je v tem, da se ne dražijo. Energija sonca stane danes toliko, kot bo jutri - nič. Tudi hidroelektrarne niso poceni, so pa eksergijsko gledano ekonomsko najbolj učinkovite (znan primer je hidroelektrarna Fala na Dravi). Za sončne elektrarne pa pričakujemo avkcijsko ceno med 36 do 45 evrov na megavatno uro, proizvodni stroški bodo pričakovano nižji, omembe vrednih eksternih stroškov pa sončna elektrarna nima.

Naštetega mag. Valenčič ne navede. Vedeti pa je treba, da sončna energija ne stane 15-krat več kot klasična iz termoelektrarne. Nasprotno, stane nekajkrat manj.

Dodajmo še vrednotenje Slovenske termoelektrarne na lignit. Podobno kot vsem družbam v Evropi, ki imajo v svojem portfelju termoelektrarne na lignit ali na premog, je kapitalska vrednost slovenski termoelektrarni upadla za od 70 do 80 odstotkov. Naložba v termoelektrarno, ki je pred leti znašala 1.450 milijonov evrov (prave, verodostojne vrednosti investicije v Šaleški dolini ni mogoče najti), je danes vredna med 290 in 435 milijonov evrov (kupca za termoelektrarno s tako ceno verjetno v Evropi ni). Izguba kapitalizacije je ogromnih 1.160 milijonov evrov v nekaj letih tako, da je danes državna garancija za termoelektrarno vredna več od družbe, ki je garancijo dobila (bančni analitiki tveganj pri EBRD nedvomno vedo, kaj delajo). Slovenski energetski projekt v Šaleški dolini, v »resno elektrarno«, kot pravi mag. Valenčič, je že zelo blizu definiciji »nasedle investicije«, ob dvigu emisijskih in proizvodnih stroškov pa bomo deležni dodatnih administrativnih popravkov, korektur, in vse večjih plačil za... predčasno zaprtje.

Darko Fius je pridruženi član Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS).

Komentarji izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Elektrika
Elektrika Slovenski kriptomilijonar postavlja eno največjih baterij v tem delu Evrope 2

Na Jesenicah bodo jeseni dokončali 13-megavatni baterijski sistem, investitorja sta Damian Merlak, ex Bitstamp, in Roman Bernard, Encom....

OK & EN
Novice
Novice Lani sprejeta gradbena zakonodaja pred prvimi spremembami

V dveh tednih bodo v javni razpravi predlogi sprememb gradbene zakonodaje, je napovedal državni sekretar na ministrstvu za okolje in...

OK & EN
Trajnostni razvoj
Trajnostni razvoj Težko je verjeti: na Novi Zelandiji denar raste na drevesih, v Sloveniji je gozd vir ogljika 3

»Denar res raste na drevesih,« je za portal stuff.co.nz zatrdila novozelandska kmetica Marlene Anderson. Govorila je v šali, a je...

OK & EN
Elektrika
Elektrika (intervju, video) Kdo se boji hidroelektrarn na Muri in Savi? 5

O vzrokih in posledicah zapletov pri gradnji hidroelektrarn smo govorili z direktorjema Dravskih elektrarn Maribor Andrejem Tumpejem in...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Tako v Sloveniji nastaja nov segment elektrotrga

Predlog sprememb energetskega zakona vključuje določilo, ki bi operaterjem baterijskih sistemov in upravljavcem odjema električne...

OK & EN
Novice
Novice 'V primerjavi z zgodbami iz energetike je Alan Ford resna literatura' 19

Objavljamo nekatere misli s foruma o novostih pri obnovljivih virih na konferenci Energetika in okolje.

OK & EN
Novice
Novice Zakaj bežigrajski stadion ne potrebuje okoljevarstvenega dovoljenja 1

Razliko med celovito presojo vplivov na okolje, presojo vplivov na okolje, okoljevarstvenim dovoljenjem in okoljevarstvenim soglasjem je...