V Revozu se pripravljajo na postavitev baterijskih hranilnikov električne energije V Revozu se pripravljajo na postavitev baterijskih hranilnikov električne energije Silvo Balant iz Revoza je pojasnil, kakšni so učinki energetske optimizacije v novomeškem podjetju, katere ukrepe so že izvedli in katere še načrtujejo.
Projekt, ki bo v Lučah omogočil, da si bodo lahko vso elektriko proizvedli sami in iz obnovljivih virov Projekt, ki bo v Lučah omogočil, da si bodo lahko vso elektriko proizvedli sami in iz obnovljivih virov Petrol, Elektro Celje in ljubljanska fakulteta za elek­trotehniko postavljajo v Lučah v Zgornji Savinjski dolini prvo slovensko energetsko skupnost, ki bo lahko, takšen je končni cilj projekta, v celoti sama zadostila potrebam po električni energiji samo iz obnovljivih virov energije. Vključili bodo tudi baterijski sistem.
V Nemčiji trdijo, da e-avto onesnažuje bolj od dizla in navijajo za vodik ter zeleni metan V Nemčiji trdijo, da e-avto onesnažuje bolj od dizla in navijajo za vodik ter zeleni metan Trije nemški raziskovalci so objavili študijo, v kateri trdijo, da je ogljični odtis električnega avta v Nemčiji večji od dizelskega. Svetlo prihodnost pa napovedujejo tehnologijam, ki temeljijo na vodiku in metanu.
Energetske nagrade: strokovna komisija in bralci tokrat (izjemoma) enotni Energetske nagrade: strokovna komisija in bralci tokrat (izjemoma) enotni Mestna občina Ljubljana s Petrolom in Resalto, Iskra in Alpe Adria Green so nagrajenci letošnjega razpisa za energetske nagrade Financ.
Komentar

Zakaj stane energija sonca nekajkrat manj kot energija lignita

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
energenti   dodaj
mnenje   dodaj
Leon Valenčič dodaj
Elektroinštitut... dodaj
TE-TOL dodaj
 
Čas branja: 2 min
04.03.2018  07:50
Objavljamo prvi del razmišljanja Darka Fiusa o trditvah Leona Valenčiča z Elektroinštituta Milan Vidmar v intervjuju za Finance. Odmev na nekatere druge trditve bomo objavili v prihodnjih dneh.

Obveščaj me o novih člankih:  
energenti   dodaj
mnenje   dodaj
Leon Valenčič dodaj
Elektroinštitut Milan... dodaj
TE-TOL dodaj

V intervjuju z naslovom Za prenovo elektrodistribucijskega omrežja vsaj sedem milijard, objavljenim 27. februarja na portalu Financ Okolje in energija je Leon Valenčič, vodja oddelka Splošna energetika in načrtovanje energetskih sistemov na Elektroinštitutu Milan Vidmar, navedel nekaj trditev, s katerimi je smiselno polemizirati.

Valenčič pravi: "Če bi hoteli nadomestiti en kilovat klasične elektrarne, bi morali zgraditi vsaj deset kilovatov sončnih elektrarn in še ogromno neobstoječih hranilnikov. Taka elektroenergetika bi bila v idealnih pogojih najmanj 15-krat dražja od klasične. Si to lahko privoščimo?"

Poglejmo širše, in ne samo, koliko staneta elektrarna in spremljajoči hranilni sistem (ljubljanski TE-TOL na primer ima hranilni sistem toplote), pač pa izravnane stroške proizvedene kilovatne ure. To je namreč ekonomika oziroma tisto, kar nas zanima.

Kilovatna ura v termoelektrarni na lignit nas stane brez državnih pomoči, dotacij in subvencij od 0,0492 do 0,1172 evra. Če dodamo direktne, indirektne in posredne subvencije države, je cena seveda višja.

Primer. Državna garancija za pol milijarde evrov je vredna 103 milijone na leto, in sicer vsako leto v naslednjih 20 letih. Sedanja vrednost naše dotacije je skupaj 1.083,21 milijona evrov. Samo vrednost dividend je 15,9 milijona evrov na leto ali sedanja vrednost 167 milijonov evrov v 20 letih. Zakaj je taka garancija vredna toliko? Podobna je zavarovalni polici z izredno velikim tveganjem. Če bi bilo tveganje za najetje kreditov nizko, kreditodajalec ne bi zahteval jamstva vseh nas oziroma države in bi oblikoval tako obrestno mero, ki bi tveganje pokrila. Razlika v vrednosti anuitet z in brez državne garancije pa je vrednost, ki jo namenjamo podpori rabe lignita.

Podpor rabi fosilnih energentov je v Sloveniji, kot omenjajo v študiji Svetovne banke, za štiri odstotke bruto domačega produkta ali 1.620 milijonov evrov na leto, emisijskih škod po ustvarimo na prebivalca za 920 evrov na leto, ali na ravni države 1.900 milijonov na leto, govorijo študije evropske komisije.

Z eksternimi stroški in brez ocene vrednosti državne podpore v obliki garancije bi izravnana kilovatna ura, proizvedena doma v termoelektrarni na lignit, stala med 0,19 in 0,26 evra. Dobra stran virov energije, ki nimajo marginalnih stroškov, je v tem, da se ne dražijo. Energija sonca stane danes toliko, kot bo jutri - nič. Tudi hidroelektrarne niso poceni, so pa eksergijsko gledano ekonomsko najbolj učinkovite (znan primer je hidroelektrarna Fala na Dravi). Za sončne elektrarne pa pričakujemo avkcijsko ceno med 36 do 45 evrov na megavatno uro, proizvodni stroški bodo pričakovano nižji, omembe vrednih eksternih stroškov pa sončna elektrarna nima.

Naštetega mag. Valenčič ne navede. Vedeti pa je treba, da sončna energija ne stane 15-krat več kot klasična iz termoelektrarne. Nasprotno, stane nekajkrat manj.

Dodajmo še vrednotenje Slovenske termoelektrarne na lignit. Podobno kot vsem družbam v Evropi, ki imajo v svojem portfelju termoelektrarne na lignit ali na premog, je kapitalska vrednost slovenski termoelektrarni upadla za od 70 do 80 odstotkov. Naložba v termoelektrarno, ki je pred leti znašala 1.450 milijonov evrov (prave, verodostojne vrednosti investicije v Šaleški dolini ni mogoče najti), je danes vredna med 290 in 435 milijonov evrov (kupca za termoelektrarno s tako ceno verjetno v Evropi ni). Izguba kapitalizacije je ogromnih 1.160 milijonov evrov v nekaj letih tako, da je danes državna garancija za termoelektrarno vredna več od družbe, ki je garancijo dobila (bančni analitiki tveganj pri EBRD nedvomno vedo, kaj delajo). Slovenski energetski projekt v Šaleški dolini, v »resno elektrarno«, kot pravi mag. Valenčič, je že zelo blizu definiciji »nasedle investicije«, ob dvigu emisijskih in proizvodnih stroškov pa bomo deležni dodatnih administrativnih popravkov, korektur, in vse večjih plačil za... predčasno zaprtje.

Darko Fius je pridruženi član Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS).

Komentarji izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Elektrika
Elektrika GEN-I: to je sončna elektrarna, ki ni vključena v nobeno podporno shemo

GEN-I in Steklarna Hrastnik sta predstavila projekt za pridobivanje vodika in sončno elektrarno, ki bo projektu zagotovila elektriko.

OK & EN
Elektrika
Elektrika Kdo sta Besek in Brankovič, ki sta pred nekaj dnevi prišla v HSE 3

Nadzorni svet HSE je včeraj na izredni seji za začasnega poslovnega direktorja imenoval Tomaža Beska, člana nadzornega sveta družbe,...

OK & EN
Novice
Novice V Ljubljani podpisana pogodba, težka krepko čez sto milijonov 3

V Energetiki Ljubljana so podpisali pogodbo za dobavo glavne tehnološke opreme za izgradnjo plinsko-parne enote.

OK & EN
Elektrika
Elektrika V Nemčiji trdijo, da e-avto onesnažuje bolj od dizla in navijajo za vodik ter zeleni metan 26

Trije nemški raziskovalci so objavili študijo, v kateri trdijo, da je ogljični odtis električnega avta v Nemčiji večji od dizelskega....

OK & EN
Elektrika
Elektrika Prihajajo spremembe pri prispevkih za samooskrbne elektrarne

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo je na okrogli mizi elektrodistribucije napovedal spremembe pri obremenitvah elektrarn za...

OK & EN
Elektrika
Elektrika V GEN-I bodo zaposlili sto novih sodelavcev »za zeleno revolucijo v Sloveniji«

Iz Skupine GEN-I so sporočili, da iščejo nove sodelavce s področja naravoslovnih, ekonomskih in humanističnih ved: »Z vrhunsko ekipo...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Stanovalci blokov, tu boste izvedeli, kako lahko postavite sončno elektrarno

Po novem lahko tudi stanovalci blokov postavijo sončno elektrarno za samooskrbo. To pa še ni vse, za ogrevanje sanitarne vode lahko...