Ne zamudite: v Velenju v živo o premogu, Tešu in slovenski energetiki Ne zamudite: v Velenju v živo o premogu, Tešu in slovenski energetiki Na dogodku Financ v Velenju bomo govorili tudi s Hinkom Šolincem z infrastrukturnega ministrstva in Stojanom Nikolićem iz uprave HSE.
(reportaža) Tako se je Janković pogajal z Grki in Siemensom (reportaža) Tako se je Janković pogajal z Grki in Siemensom Spremljali smo pogajanja med grškim holdingom Mytilineos, Siemensom in ekipo mesta Ljubljana, ki kupuje opremo za bodoča plinska bloka ljubljanske termoelektrarne toplarne.
ELES objavil razpis za megabaterijo ELES objavil razpis za megabaterijo V okviru japonsko-slovenskega projekta Nedo bodo v ljubljanskem BTC postavili štirimegavatni hranilnik električne energije.
'Prihodnje leto bomo imeli petkrat večje težave z odpadki kot lani!' 'Prihodnje leto bomo imeli petkrat večje težave z odpadki kot lani!' Kakšen je potencial za termično izrabo komunalnih odpadkov in kaj nam grozi pri odpadkih, je predstavil direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc.
Gorenjci so dvomili o racionalnosti protitočnih mrež. Potem pa je prišla toča. Gorenjci so dvomili o racionalnosti protitočnih mrež. Potem pa je prišla toča. Na konferenci Agrobiznis smo govorili o posledicah podnebnih sprememb v kmetijstvu. Na Gorenjskem zadnja leta pogosto klesti toča, v Istri oljčno olje spreminja okus, vinske sorte se selijo na sever, kmetje pa morajo spremeniti delovni ritem.
Komentar

Zakaj stane energija sonca nekajkrat manj kot energija lignita

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
energenti   dodaj
mnenje   dodaj
Leon Valenčič dodaj
Elektroinštitut... dodaj
TE-TOL dodaj
 
Čas branja: 2 min
04.03.2018  07:50
Objavljamo prvi del razmišljanja Darka Fiusa o trditvah Leona Valenčiča z Elektroinštituta Milan Vidmar v intervjuju za Finance. Odmev na nekatere druge trditve bomo objavili v prihodnjih dneh.

Obveščaj me o novih člankih:  
energenti   dodaj
mnenje   dodaj
Leon Valenčič dodaj
Elektroinštitut Milan... dodaj
TE-TOL dodaj

V intervjuju z naslovom Za prenovo elektrodistribucijskega omrežja vsaj sedem milijard, objavljenim 27. februarja na portalu Financ Okolje in energija je Leon Valenčič, vodja oddelka Splošna energetika in načrtovanje energetskih sistemov na Elektroinštitutu Milan Vidmar, navedel nekaj trditev, s katerimi je smiselno polemizirati.

Valenčič pravi: "Če bi hoteli nadomestiti en kilovat klasične elektrarne, bi morali zgraditi vsaj deset kilovatov sončnih elektrarn in še ogromno neobstoječih hranilnikov. Taka elektroenergetika bi bila v idealnih pogojih najmanj 15-krat dražja od klasične. Si to lahko privoščimo?"

Poglejmo širše, in ne samo, koliko staneta elektrarna in spremljajoči hranilni sistem (ljubljanski TE-TOL na primer ima hranilni sistem toplote), pač pa izravnane stroške proizvedene kilovatne ure. To je namreč ekonomika oziroma tisto, kar nas zanima.

Kilovatna ura v termoelektrarni na lignit nas stane brez državnih pomoči, dotacij in subvencij od 0,0492 do 0,1172 evra. Če dodamo direktne, indirektne in posredne subvencije države, je cena seveda višja.

Primer. Državna garancija za pol milijarde evrov je vredna 103 milijone na leto, in sicer vsako leto v naslednjih 20 letih. Sedanja vrednost naše dotacije je skupaj 1.083,21 milijona evrov. Samo vrednost dividend je 15,9 milijona evrov na leto ali sedanja vrednost 167 milijonov evrov v 20 letih. Zakaj je taka garancija vredna toliko? Podobna je zavarovalni polici z izredno velikim tveganjem. Če bi bilo tveganje za najetje kreditov nizko, kreditodajalec ne bi zahteval jamstva vseh nas oziroma države in bi oblikoval tako obrestno mero, ki bi tveganje pokrila. Razlika v vrednosti anuitet z in brez državne garancije pa je vrednost, ki jo namenjamo podpori rabe lignita.

Podpor rabi fosilnih energentov je v Sloveniji, kot omenjajo v študiji Svetovne banke, za štiri odstotke bruto domačega produkta ali 1.620 milijonov evrov na leto, emisijskih škod po ustvarimo na prebivalca za 920 evrov na leto, ali na ravni države 1.900 milijonov na leto, govorijo študije evropske komisije.

Z eksternimi stroški in brez ocene vrednosti državne podpore v obliki garancije bi izravnana kilovatna ura, proizvedena doma v termoelektrarni na lignit, stala med 0,19 in 0,26 evra. Dobra stran virov energije, ki nimajo marginalnih stroškov, je v tem, da se ne dražijo. Energija sonca stane danes toliko, kot bo jutri - nič. Tudi hidroelektrarne niso poceni, so pa eksergijsko gledano ekonomsko najbolj učinkovite (znan primer je hidroelektrarna Fala na Dravi). Za sončne elektrarne pa pričakujemo avkcijsko ceno med 36 do 45 evrov na megavatno uro, proizvodni stroški bodo pričakovano nižji, omembe vrednih eksternih stroškov pa sončna elektrarna nima.

Naštetega mag. Valenčič ne navede. Vedeti pa je treba, da sončna energija ne stane 15-krat več kot klasična iz termoelektrarne. Nasprotno, stane nekajkrat manj.

Dodajmo še vrednotenje Slovenske termoelektrarne na lignit. Podobno kot vsem družbam v Evropi, ki imajo v svojem portfelju termoelektrarne na lignit ali na premog, je kapitalska vrednost slovenski termoelektrarni upadla za od 70 do 80 odstotkov. Naložba v termoelektrarno, ki je pred leti znašala 1.450 milijonov evrov (prave, verodostojne vrednosti investicije v Šaleški dolini ni mogoče najti), je danes vredna med 290 in 435 milijonov evrov (kupca za termoelektrarno s tako ceno verjetno v Evropi ni). Izguba kapitalizacije je ogromnih 1.160 milijonov evrov v nekaj letih tako, da je danes državna garancija za termoelektrarno vredna več od družbe, ki je garancijo dobila (bančni analitiki tveganj pri EBRD nedvomno vedo, kaj delajo). Slovenski energetski projekt v Šaleški dolini, v »resno elektrarno«, kot pravi mag. Valenčič, je že zelo blizu definiciji »nasedle investicije«, ob dvigu emisijskih in proizvodnih stroškov pa bomo deležni dodatnih administrativnih popravkov, korektur, in vse večjih plačil za... predčasno zaprtje.

Darko Fius je pridruženi član Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS).

Komentarji izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Novice
Novice Začelo se je: v ZDA razglasili prvi podnebni stečaj 10

Kalifornijska energetska družba PG&E je ta teden vložila zahtevo za zaščito pred upniki, kar so tudi največji ameriški časniki...

OK & EN
Elektrika
Elektrika (video) Slovenski oljkar bo delal stroje, ki prinašajo revolucijo v izdelavo olja 8

Proizvodnja oljčnega olja z ultrazvokom, inovacija Bena Bajde iz Izole, prihrani 15 odstotkov elektrike in 30 odstotkov antioksidantov....

OK & EN
Novice
Novice POP TV: Arso zavrnil Marinčkov ugovor zoper izdano okoljevarstveno dovoljenje 60

Ministrstvo za okolje in prostor je za POP TV potrdilo, da je izdalo odločbo, s katero je zavrnilo ugovor predsednika novomeške okoljske...

OK & EN
Novice
Novice Kako so Nemci vlekli Bulčevo v mazohistično debato o dizlih in zraku 12

V Nemčiji se že več tednov prepirajo o tem, ali so meje za koncentracije onesnaževal v zraku prenizke. Debata je javna, a tudi...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Kaj prinaša nemško slovo od premoga Sloveniji 36

Člani nemške Kohlekommission, premogovne komisije, so se v soboto sporazumeli, da bodo v nemških elektrarnah kurili premog najdlje do...

OK & EN
Kadrovski pretresi v skupini HSE 3

TEŠ bo dobil že sedmega, HSE pa šestega direktorja v zadnjih osmih letih

OK & EN
Novice
Novice Odstopil je generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne 4

Generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Matjaž Marovt je odstopil, postopki za imenovanje novega tečejo, so sporočili iz...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Primorski trgovec z elektriko E3 bo v nakup morda ponujen še drugim

Varuh konkurence ni zadovoljen s tem, da bi hčerinsko družbo Elektra Primorska kupil HSE. Kdo se še zanima za E3 in kdo bi se še lahko?