Letos na Dnevih energetikov: kaj prinaša razogljičenje vašemu podjetju Letos na Dnevih energetikov: kaj prinaša razogljičenje vašemu podjetju V nobenem resnem energetskem podjetju ne mislijo, da bo energetski sistem leta 2030 tak, kot je danes, pravi Gabrielle Walker, ki bo glavna govornica na konferenci Dnevi energetikov aprila letos.
Po novem boste lahko izbrali elektriko, ki ne bo iz TEŠ Po novem boste lahko izbrali elektriko, ki ne bo iz TEŠ Na infrastrukturnem ministrstvu so pripravili predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona. Pregledali smo nekaj predlaganih novosti.
A. Bratušek s Hrvati o reviziji programov odlaganja radioaktivnih odpadkov A. Bratušek s Hrvati o reviziji programov odlaganja radioaktivnih odpadkov V Zagrebu je bilo 12. zasedanje meddržavne komisije za spremljanje izvajanja pogodbe med vladama Slovenije in Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Jedrsko elektrarno Krško (JEK).
Minister Leben predlagal ustavitev DPN za elektrarne na Muri Minister Leben predlagal ustavitev DPN za elektrarne na Muri Minister za okolje Jure Leben je poudaril, da hidroelektrarn na reki Muri ne bo in dodal, da je »v medresorsko usklajevanje podal predlog, da se zaustavi državni prostorski načrt za gradnjo hidroelektrarne na reki Muri«.
Kako in zakaj je škofjeloški Knauf postal platinast Kako in zakaj je škofjeloški Knauf postal platinast V škofjeloškem podjetju Knauf Insulation so razložili, kaj je platinasti certifikat DGNB, ki so ga pred nekaj dnevi dobil za svojo stavbo Knauf Insulation Experience Center.
Komentar

Zakaj stane energija sonca nekajkrat manj kot energija lignita

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
energenti   dodaj
mnenje   dodaj
Leon Valenčič dodaj
Elektroinštitut Milan... dodaj
TE-TOL dodaj
 
Čas branja: 2 min
04.03.2018  07:50
Objavljamo prvi del razmišljanja Darka Fiusa o trditvah Leona Valenčiča z Elektroinštituta Milan Vidmar v intervjuju za Finance. Odmev na nekatere druge trditve bomo objavili v prihodnjih dneh.

Obveščaj me o novih člankih:  
energenti   dodaj
mnenje   dodaj
Leon Valenčič dodaj
Elektroinštitut Milan... dodaj
TE-TOL dodaj

V intervjuju z naslovom Za prenovo elektrodistribucijskega omrežja vsaj sedem milijard, objavljenim 27. februarja na portalu Financ Okolje in energija je Leon Valenčič, vodja oddelka Splošna energetika in načrtovanje energetskih sistemov na Elektroinštitutu Milan Vidmar, navedel nekaj trditev, s katerimi je smiselno polemizirati.

Valenčič pravi: "Če bi hoteli nadomestiti en kilovat klasične elektrarne, bi morali zgraditi vsaj deset kilovatov sončnih elektrarn in še ogromno neobstoječih hranilnikov. Taka elektroenergetika bi bila v idealnih pogojih najmanj 15-krat dražja od klasične. Si to lahko privoščimo?"

Poglejmo širše, in ne samo, koliko staneta elektrarna in spremljajoči hranilni sistem (ljubljanski TE-TOL na primer ima hranilni sistem toplote), pač pa izravnane stroške proizvedene kilovatne ure. To je namreč ekonomika oziroma tisto, kar nas zanima.

Kilovatna ura v termoelektrarni na lignit nas stane brez državnih pomoči, dotacij in subvencij od 0,0492 do 0,1172 evra. Če dodamo direktne, indirektne in posredne subvencije države, je cena seveda višja.

Primer. Državna garancija za pol milijarde evrov je vredna 103 milijone na leto, in sicer vsako leto v naslednjih 20 letih. Sedanja vrednost naše dotacije je skupaj 1.083,21 milijona evrov. Samo vrednost dividend je 15,9 milijona evrov na leto ali sedanja vrednost 167 milijonov evrov v 20 letih. Zakaj je taka garancija vredna toliko? Podobna je zavarovalni polici z izredno velikim tveganjem. Če bi bilo tveganje za najetje kreditov nizko, kreditodajalec ne bi zahteval jamstva vseh nas oziroma države in bi oblikoval tako obrestno mero, ki bi tveganje pokrila. Razlika v vrednosti anuitet z in brez državne garancije pa je vrednost, ki jo namenjamo podpori rabe lignita.

Podpor rabi fosilnih energentov je v Sloveniji, kot omenjajo v študiji Svetovne banke, za štiri odstotke bruto domačega produkta ali 1.620 milijonov evrov na leto, emisijskih škod po ustvarimo na prebivalca za 920 evrov na leto, ali na ravni države 1.900 milijonov na leto, govorijo študije evropske komisije.

Z eksternimi stroški in brez ocene vrednosti državne podpore v obliki garancije bi izravnana kilovatna ura, proizvedena doma v termoelektrarni na lignit, stala med 0,19 in 0,26 evra. Dobra stran virov energije, ki nimajo marginalnih stroškov, je v tem, da se ne dražijo. Energija sonca stane danes toliko, kot bo jutri - nič. Tudi hidroelektrarne niso poceni, so pa eksergijsko gledano ekonomsko najbolj učinkovite (znan primer je hidroelektrarna Fala na Dravi). Za sončne elektrarne pa pričakujemo avkcijsko ceno med 36 do 45 evrov na megavatno uro, proizvodni stroški bodo pričakovano nižji, omembe vrednih eksternih stroškov pa sončna elektrarna nima.

Naštetega mag. Valenčič ne navede. Vedeti pa je treba, da sončna energija ne stane 15-krat več kot klasična iz termoelektrarne. Nasprotno, stane nekajkrat manj.

Dodajmo še vrednotenje Slovenske termoelektrarne na lignit. Podobno kot vsem družbam v Evropi, ki imajo v svojem portfelju termoelektrarne na lignit ali na premog, je kapitalska vrednost slovenski termoelektrarni upadla za od 70 do 80 odstotkov. Naložba v termoelektrarno, ki je pred leti znašala 1.450 milijonov evrov (prave, verodostojne vrednosti investicije v Šaleški dolini ni mogoče najti), je danes vredna med 290 in 435 milijonov evrov (kupca za termoelektrarno s tako ceno verjetno v Evropi ni). Izguba kapitalizacije je ogromnih 1.160 milijonov evrov v nekaj letih tako, da je danes državna garancija za termoelektrarno vredna več od družbe, ki je garancijo dobila (bančni analitiki tveganj pri EBRD nedvomno vedo, kaj delajo). Slovenski energetski projekt v Šaleški dolini, v »resno elektrarno«, kot pravi mag. Valenčič, je že zelo blizu definiciji »nasedle investicije«, ob dvigu emisijskih in proizvodnih stroškov pa bomo deležni dodatnih administrativnih popravkov, korektur, in vse večjih plačil za... predčasno zaprtje.

Darko Fius je pridruženi član Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS).

Komentarji izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Novice
Novice Koliko morate odšteti za po novem plačljive plastične vrečke 31

V Mercatorju in Sparu smo preverili, koliko stane plastična vrečka na samopostrežni blagajni in kako jo dobite.

OK & EN
Novice
Novice Božično darilo Magni: Arso ji je izdal okoljevarstveno dovoljenje 14

Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) je izdala okoljevarstveno dovoljenje Magni Steyr za obratovanje naprave Magna Nukleus v...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Honda: litij ionske baterije bi lahko zamenjali z fluorid ionskimi 51

Kalifornijski inštitut Caltech, Nasin laboratorij JPL in Honda so predstavili novo tehnologijo, ki je po zagotovilih avtorjev boljša od...

OK & EN
Novice
Novice Goodyear do gradbenega dovoljenja po novem zakonu v štirih mesecih 2

Goodyear Dunlop Sava Tires je po integralnem postopku prišel do gradbenega dovoljenja v štirih mesecih. To je prvo gradbeno dovoljenje...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Elektro Božiček 2: tudi stanovalcem blokov samooskrbne fotovoltaike

Na ministrstvu za infrastrukturo so pripravili predlog Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov in jo dali v javno...

OK & EN
Novice
Novice Izbrali prvo slovensko inženirko leta

Nosilka naziva Inženirka leta 2018 je Dora Domajnko, magistrica elektrotehnike in razvojna inženirka v RLS merilna tehnika.

OK & EN
Odpadki
Odpadki (video, foto) V Ljubljani je gora odpadkov, ki se kar nočejo pospraviti

Julija smo poročali o kupu, v katerem je bilo več kot 20 tisoč kubičnih metrov gradbenih odpadkov podjetja KPL. V podjetju so...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Je nova uredba za fotovoltaike v navzkrižju z regulatorji? 5

Na Agenciji za energijo so v začetku leta nasprotovali neto obračunu elektrike, proizvedene za samooskrbo. Bodo nasprotovali tudi...