Okolje & energija
Komentar

Ekonomiki električnega vozila se ne bo mogoče upreti

Nadaljujemo z odmevom na nekatere trditve Leona Valenčiča, vodje oddelka Splošna energetika in načrtovanje energetskih sistemov na Elektroinštitutu Milan Vidmar, izrečene v intervjuju z naslovom Za prenovo elektrodistribucijskega omrežja vsaj sedem milijard.

Dogodki O & E

FINANCE
Okolje & energija
Pozor, do 15. marca so odprte prijave za razpis za energetske nagrade 2024
Okolje & energija
Energetika
Okolje & energijaOkolje in energija Pozor, do 15. marca so odprte prijave za razpis za energetske nagrade 2024 3

Nagrade bomo delili na Dnevih energetikov, ki bodo letos 16. in 17. aprila v Portorožu; vabljeni k prijavam!

FINANCE
Okolje & energija
Spoznajte zmagovalce razpisa za okoljske nagrade 2023
Okolje & energija
Okoljsko srečanje
Okolje & energijaNataša Koražija Spoznajte zmagovalce razpisa za okoljske nagrade 2023

Izbirali smo med 23 prijavljenimi, podelili smo 3 glavne nagrade in 6 priznanj v kategorijah: okolju prijazen izdelek, postopek in okolju prijazno podjetje.

FINANCE
Okolje & energija
To so letošnji kandidati za okoljske nagrade
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar To so letošnji kandidati za okoljske nagrade

V četrtek, 16. novembra, podeljujemo priznanja do okolja najbolj prijaznim podjetjem, izdelkom, storitvam in postopkom

Portal podpirata

 INEA

HSE

Avtor
avtor
05.03.2018 01:00
Čas branja: 4 min

»Če bi hoteli nadomestiti en kilovat klasične elektrarne, bi morali zgraditi vsaj deset kilovatov sončnih elektrarn in še ogromno neobstoječih hranilnikov,« je povedal mag, Valenčič.

Kako to komentirati?

Ekonomiki električnega vozila, ki porabi med 0,15 in 0,25 kilovatne ure na kilometer, se ne bo mogoče upreti. Razlika je ena proti štiri v prid elektriki. Če bi veljal argument mag. Valenčiča, ne bi nikjer delali električnih avtomobilov. Prav tako v Evropi ne bi načrtovali desetih tovarn baterij, vrednih po 20 milijard evrov. Ne bi postavljali sončnih, vetrnih in hidroelektrarn in naprav za proizvodnjo elektrike iz drugih obnovljivih virov.

Koristi so še drugačne. Evropa je velesila pri izvozu strojne opreme za izdelavo fotovoltaičnih sistemov, v Evropi smo najboljši po učinkovitosti sončnih celic. Zaradi visoke kakovosti in zanesljivosti montirajo na satelite skoraj izključno evropske sočne celice. Evropejci globalno vodimo kot izdelovalci vetrnih elektrarn. Slovenci ne zaostajamo. Ljubljanski Turboinštitut je vodilni v svetu pri turbinah in sistemih za hidroelektrarne, slovenski Kemijski inštitut se pri baterijah prihodnosti meri z največjimi razvojnimi in raziskovalnimi institucijami na svetu.

"Nesmiselno je špekulirati, ali bi bila desetkrat, 15-krat ali 25-krat dražja, ker vsaka cena, ki bi bila bistveno višja od dvakratnika današnjih cen, pomeni neznosno breme. Poleg tega pa hranilniki nujno pomenijo okrog 40 odstotkov izgub, sintetični metan pa 80 odstotkov izgub," nadaljuje mag. Valenčič.

Pretiravanja ne vodijo k argumentom in racionalnemu analiziranju dejstev. Od kod so se vzeli 15-kratnik, 25-kratnik in dvakratnik današnji cen? Če ameriško avkcijsko ceno za sončne elektrarne plus baterije pomnožimo z dva, dobimo ceno 0,0738 evra za kilovatno uro, kar je znatno manj kot stane elektrika iz termoelektrarne na domač lignit. Ne pretiravajmo: če se pri novi elektrarni dobavitelj opreme zmoti za več kot odstotek, plača penale, v nobenem primeru pa se v energetiki ne pogovarjajo o 15-kratniku ali 25-kratniku.

Mag. Valenčič: "Ogljikov dioksid ni ničesar kriv. Ogljikov dioksid je osnovna sestavina življenje na Zemlji, ravno tako kot kisik in voda. Nekoliko večja koncentracija dioksida pomeni boljše pogoje za življenje. Človeški izpusti dioksida ne morejo imeti omembe vrednega vpliva na temperaturo Zemlje. V bistvu smo hudo domišljavi, če si domišljamo, da lahko vplivamo na temperaturo našega planeta. Sonce z vsemi cikli in pojavi je tisto, ki ima daleč največji vpliv na razmere na Zemlji. Iz geološke zgodovine Zemlje je znano, da koncentracija ogljikovega dioksida v atmosferi sledi povišani temperaturi in ne obratno, kot trdijo viri, ki jih navajate. Na Zemlji bi nas moralo skrbeti pomanjkanje ogljikovega dioksida zaradi vezave ogromnih količin skozi geološko zgodovino v sedimentih, nafti, premogu... Torej s kurjenjem fosilnih goriv Zemljini atmosferi vračamo ogljikov dioksid. Vsi dosedanji ukrepi ne prispevajo k varovanju okolja, ampak ga dodatno bremenijo."

Navedbe se berejo kot, da njihov avtor ne razume učinka tople grede: več kot je ogljikovega dioksida oziroma toplogrednih plinov v ozračju, topleje bo. To so zakoni fizike, če kdo trdi karkoli drugače, nima smisla, da razpravljamo. Ogljikov dioksid ne izgine kar tako in povratne vozovnice, ko se enkrat zmotimo, ni. Zmote naših dni pa bodo plačali zanamci.

Na vprašanje, kakšne so druge možnosti hrambe energije razen baterij, Valenčič odgovori: "Ni jih, ker so vsaka taka pretvorba v plin, kasnejša hramba in ponovna pretvorba v elektriko povezane z enormnimi stroški in izgubami. Si predstavljate tovarno sintetičnega metana na viške fotovoltaične energije? Taka tovarna bi obratovala manj kot 300 ur na leto. Razmislite o ceni take energije..."

Ko govorimo o sistemskih izgubah hranilnih sistemov, je treba določiti okvirje. Na primer: kaj nam sistem nudi, kaj potrebujemo in, kaj plačamo. Brez takšnega konteksta ni možno določiti prave vrednosti. Potrebovali bomo 375 tisoč ton vodika in to vsako leto, vendar je namenjen prokursorjem, ki so karakterizirani z drugačno dodano vrednostjo in nas en evro za kilogram vodika ne sme odvrniti od proizvodnje vodika takrat, ko bo na voljo poceni višek elektrike sončnih elektrarn. Če lahko produkt prodamo za več, kot nas stane, in ob tem ustvarimo dodano vrednost, so stroški sprejemljivi.

"Če bi obstajali hranilki, bi morali hraniti elektriko, narejeno poleti, za zimo. Če bi pozimi hoteli narediti več sončne elektrike, da bi potrebovali manj hranilnikov, bi morali inštalirati 30-krat več fotovoltaik, pa bi še vedno potrebovali ogromno hranilnikov. Ob jasnih zimskih dneh proizvajajo eno tretjino poletne proizvodnje, poleg tega pa je pozimi mnogo oblačnih dni, pogosta je megla, na panelih se nabira sneg. Proizvodnja sončnih elektrarn v novembru, decembru in januarju je od deset do 20 odstotkov maksimalne poletne proizvodnje."

Proizvodna cena vodika se vse bolj bliža 0,8 evra za kilogram, ob tej ceni hramba za 6 mesecev ni več draga. Nenazadnje tudi skladiščenje nafte nekaj stane, podobno pa velja za vsak drug energent. Hramba s črpalno hidroelektrarno bi bila absurdno draga. Če pa iz e-vodika naredimo prokursorje ali sintetična tekoča goriva, bo cenovna sprejemljivost hrambe odvisna od tega, kaj, za koliko časa in v kakšni obliki hranimo in od drugih stroškov. Seveda je vse odvisno od cene električne energije in realnih opcij končne rabe. V primeru lastne proizvodnje sinteznega metana, ki očiščen stane manj kot recimo sintetični dizel, koristimo plin. Vodik lahko damo v plinovodno omrežje in ga poleti prodamo, pozimi pa namesto njega kupimo kak drug energent, na primer bio dizel ali vodik. Realnih opcij za oplemenitenje vrednosti hrambe je več in so predvsem odvisne od namena.

Zakaj bi delali več elektrike iz fotovoltaik pozimi? Nobene potrebe za 30-kratnik kapacitete fotovoltaik ne vidim. Pravzaprav ni jasno, od kod izhaja 30-kratnik. Take navedbe niso konstruktivne. In še: če je pozimi proizvodnja sončne elektrarne 20 odstotkov maksimalne poletne, potem potrebujemo pozimi petkrat več fotovoltaik kot poleti, in ne 30-krat več.

Darko Fius je pridruženi član Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS)

Komentarji izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite + poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
OGLAS
FINANCE
Nepremičnine
Nepremičnine Kakšen mora biti kakovosten servis kosilnice

Vključevati mora vse potrebne preglede in popravila kosilnice oziroma vrtnega traktorja ali riderja – opravite ga pri strokovnjaku.

FINANCE
Okolje & energija
Za prenovo elektrodistribucijskega omrežja vsaj sedem milijard
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar Za prenovo elektrodistribucijskega omrežja vsaj sedem milijard 30

Si upate objaviti članek ali intervju z naslovom Fotovoltaika bo Evropo stala več kot druga svetovna vojna, če ne bomo takoj nehali s to norostjo, me je vprašal Leon Valenčič z Elektroinštituta Milan Vidmar. Tako je nastal spodnji intervju.

FINANCE
Okolje & energija
Zakaj stane energija sonca nekajkrat manj kot energija lignita
Okolje & energija
Okolje & energijaDarko Fius Zakaj stane energija sonca nekajkrat manj kot energija lignita 24

Objavljamo prvi del razmišljanja Darka Fiusa o trditvah Leona Valenčiča z Elektroinštituta Milan Vidmar v intervjuju za Finance. Odmev na nekatere druge trditve bomo objavili v prihodnjih dneh.

FINANCE
Okolje & energija
»Glede na pričakovano rast porabe potrebujemo še veliko sončnih elektrarn«
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar »Glede na pričakovano rast porabe potrebujemo še veliko sončnih elektrarn« 6

Z upokojenim profesorjem elektroenergetike Ferdinandom Gubino smo govorili o spremembah v panogi, o odzivanju na novosti, oblikovanju Energetskega koncepta Slovenije in o slovenski elektroenergetski stroki.

FINANCE
Okolje & energija
Bi lahko imeli sčasoma samo sončne elektrarne?
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar Bi lahko imeli sčasoma samo sončne elektrarne? 1

»Če postavite samo sončne elektrarne in če jih je seveda dovolj, ne pa tudi elektrarn s turbinami, dobite problem vztrajnosti,« je začel odgovor profesor elektrotehnike Ferdinand Gubina na vprašanje, zapisano v naslovu.

FINANCE
Kdo je tukaj osel: Za zelene elektrarne smo dali milijardo, koliko elektrike za to dobimo?
Finance
Jurij Šimac Kdo je tukaj osel: Za zelene elektrarne smo dali milijardo, koliko elektrike za to dobimo? 26

Za sončne, bioplinske in druge zelene elektrarne smo od leta 2004 plačali milijardo evrov subvencij – kaj smo za to dobili?

FINANCE
Okolje & energija
Umetna inteligenca se med obnovljivimi viri dobro znajde
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar Umetna inteligenca se med obnovljivimi viri dobro znajde 3

Decentralizacija elektroenergetskega sistema pomeni, da velike naložbe v omrežje ne bodo potrebne, pravi Chris Goodall, glavni govornik na letošnjih Dnevih energetikov.