Odprt je razpis energetskih nagrad 2019 Odprt je razpis energetskih nagrad 2019 Prijave na razpis za energetske nagrade zbiramo do 8. marca 2019 v treh kategorijah.
EU dosegla dogovor o prepovedi plastike za enkratno uporabo EU dosegla dogovor o prepovedi plastike za enkratno uporabo V Evropski uniji je bil dosežen dogovor o prepovedi plastike za enkratno uporabo, kot so na primer plastični krožniki ali slamice, je danes sporočilo avstrijsko predsedstvo EU. Ukrep, ki ga morata formalno sprejeti še Svet EU in Evropski parlament, naj bi začel veljati v dveh letih.
Izsledki inšpekcije: vsak peti pregledan objekt je nelegalen Izsledki inšpekcije: vsak peti pregledan objekt je nelegalen Gradbena inšpekcija Inšpektorata RS za okolje in prostor je opravila nadzor, usmerjen v odkrivanje nedovoljenih gradenj, predvsem na varovanih območjih, v objekte v gradnji, ne pa tudi v že zgrajene in vseljene objekte.
Le peščica držav še temelji na lignitu. Slovenija je med njimi. Le peščica držav še temelji na lignitu. Slovenija je med njimi. Samo v šestih državah EU še ne govorijo o opustitvi uporabe premoga, na seznamu je tudi Slovenija, ugotavljajo v mednarodni energetski agenciji IEA v poročilu Premog 2018.
Minister pričakuje »pravne manevre« nasprotnikov odpadkarskega zakona Minister pričakuje »pravne manevre« nasprotnikov odpadkarskega zakona Poslanci so napovedali podporo interventnemu zakonu o odpadkih, nekateri pa so ob tem omenili možnost, da bodo zaradi določila o retroaktivnosti vložene tožbe.
Komentar

Ekonomiki električnega vozila se ne bo mogoče upreti

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
energenti   dodaj
mnenje   dodaj
Turboinštitut dodaj
Kemijski Inštitut dodaj
Darko Fius dodaj
 
Čas branja: 4 min
05.03.2018  01:00
Nadaljujemo z odmevom na nekatere trditve Leona Valenčiča, vodje oddelka Splošna energetika in načrtovanje energetskih sistemov na Elektroinštitutu Milan Vidmar, izrečene v intervjuju z naslovom Za prenovo elektrodistribucijskega omrežja vsaj sedem milijard.

Obveščaj me o novih člankih:  
energenti   dodaj
mnenje   dodaj
Turboinštitut dodaj
Kemijski Inštitut dodaj
Darko Fius dodaj

»Če bi hoteli nadomestiti en kilovat klasične elektrarne, bi morali zgraditi vsaj deset kilovatov sončnih elektrarn in še ogromno neobstoječih hranilnikov,« je povedal mag, Valenčič.

Kako to komentirati?

Ekonomiki električnega vozila, ki porabi med 0,15 in 0,25 kilovatne ure na kilometer, se ne bo mogoče upreti. Razlika je ena proti štiri v prid elektriki. Če bi veljal argument mag. Valenčiča, ne bi nikjer delali električnih avtomobilov. Prav tako v Evropi ne bi načrtovali desetih tovarn baterij, vrednih po 20 milijard evrov. Ne bi postavljali sončnih, vetrnih in hidroelektrarn in naprav za proizvodnjo elektrike iz drugih obnovljivih virov.

Koristi so še drugačne. Evropa je velesila pri izvozu strojne opreme za izdelavo fotovoltaičnih sistemov, v Evropi smo najboljši po učinkovitosti sončnih celic. Zaradi visoke kakovosti in zanesljivosti montirajo na satelite skoraj izključno evropske sočne celice. Evropejci globalno vodimo kot izdelovalci vetrnih elektrarn. Slovenci ne zaostajamo. Ljubljanski Turboinštitut je vodilni v svetu pri turbinah in sistemih za hidroelektrarne, slovenski Kemijski inštitut se pri baterijah prihodnosti meri z največjimi razvojnimi in raziskovalnimi institucijami na svetu.

"Nesmiselno je špekulirati, ali bi bila desetkrat, 15-krat ali 25-krat dražja, ker vsaka cena, ki bi bila bistveno višja od dvakratnika današnjih cen, pomeni neznosno breme. Poleg tega pa hranilniki nujno pomenijo okrog 40 odstotkov izgub, sintetični metan pa 80 odstotkov izgub," nadaljuje mag. Valenčič.

Pretiravanja ne vodijo k argumentom in racionalnemu analiziranju dejstev. Od kod so se vzeli 15-kratnik, 25-kratnik in dvakratnik današnji cen? Če ameriško avkcijsko ceno za sončne elektrarne plus baterije pomnožimo z dva, dobimo ceno 0,0738 evra za kilovatno uro, kar je znatno manj kot stane elektrika iz termoelektrarne na domač lignit. Ne pretiravajmo: če se pri novi elektrarni dobavitelj opreme zmoti za več kot odstotek, plača penale, v nobenem primeru pa se v energetiki ne pogovarjajo o 15-kratniku ali 25-kratniku.

Mag. Valenčič: "Ogljikov dioksid ni ničesar kriv. Ogljikov dioksid je osnovna sestavina življenje na Zemlji, ravno tako kot kisik in voda. Nekoliko večja koncentracija dioksida pomeni boljše pogoje za življenje. Človeški izpusti dioksida ne morejo imeti omembe vrednega vpliva na temperaturo Zemlje. V bistvu smo hudo domišljavi, če si domišljamo, da lahko vplivamo na temperaturo našega planeta. Sonce z vsemi cikli in pojavi je tisto, ki ima daleč največji vpliv na razmere na Zemlji. Iz geološke zgodovine Zemlje je znano, da koncentracija ogljikovega dioksida v atmosferi sledi povišani temperaturi in ne obratno, kot trdijo viri, ki jih navajate. Na Zemlji bi nas moralo skrbeti pomanjkanje ogljikovega dioksida zaradi vezave ogromnih količin skozi geološko zgodovino v sedimentih, nafti, premogu... Torej s kurjenjem fosilnih goriv Zemljini atmosferi vračamo ogljikov dioksid. Vsi dosedanji ukrepi ne prispevajo k varovanju okolja, ampak ga dodatno bremenijo."

Navedbe se berejo kot, da njihov avtor ne razume učinka tople grede: več kot je ogljikovega dioksida oziroma toplogrednih plinov v ozračju, topleje bo. To so zakoni fizike, če kdo trdi karkoli drugače, nima smisla, da razpravljamo. Ogljikov dioksid ne izgine kar tako in povratne vozovnice, ko se enkrat zmotimo, ni. Zmote naših dni pa bodo plačali zanamci.

Na vprašanje, kakšne so druge možnosti hrambe energije razen baterij, Valenčič odgovori: "Ni jih, ker so vsaka taka pretvorba v plin, kasnejša hramba in ponovna pretvorba v elektriko povezane z enormnimi stroški in izgubami. Si predstavljate tovarno sintetičnega metana na viške fotovoltaične energije? Taka tovarna bi obratovala manj kot 300 ur na leto. Razmislite o ceni take energije..."

Ko govorimo o sistemskih izgubah hranilnih sistemov, je treba določiti okvirje. Na primer: kaj nam sistem nudi, kaj potrebujemo in, kaj plačamo. Brez takšnega konteksta ni možno določiti prave vrednosti. Potrebovali bomo 375 tisoč ton vodika in to vsako leto, vendar je namenjen prokursorjem, ki so karakterizirani z drugačno dodano vrednostjo in nas en evro za kilogram vodika ne sme odvrniti od proizvodnje vodika takrat, ko bo na voljo poceni višek elektrike sončnih elektrarn. Če lahko produkt prodamo za več, kot nas stane, in ob tem ustvarimo dodano vrednost, so stroški sprejemljivi.

"Če bi obstajali hranilki, bi morali hraniti elektriko, narejeno poleti, za zimo. Če bi pozimi hoteli narediti več sončne elektrike, da bi potrebovali manj hranilnikov, bi morali inštalirati 30-krat več fotovoltaik, pa bi še vedno potrebovali ogromno hranilnikov. Ob jasnih zimskih dneh proizvajajo eno tretjino poletne proizvodnje, poleg tega pa je pozimi mnogo oblačnih dni, pogosta je megla, na panelih se nabira sneg. Proizvodnja sončnih elektrarn v novembru, decembru in januarju je od deset do 20 odstotkov maksimalne poletne proizvodnje."

Proizvodna cena vodika se vse bolj bliža 0,8 evra za kilogram, ob tej ceni hramba za 6 mesecev ni več draga. Nenazadnje tudi skladiščenje nafte nekaj stane, podobno pa velja za vsak drug energent. Hramba s črpalno hidroelektrarno bi bila absurdno draga. Če pa iz e-vodika naredimo prokursorje ali sintetična tekoča goriva, bo cenovna sprejemljivost hrambe odvisna od tega, kaj, za koliko časa in v kakšni obliki hranimo in od drugih stroškov. Seveda je vse odvisno od cene električne energije in realnih opcij končne rabe. V primeru lastne proizvodnje sinteznega metana, ki očiščen stane manj kot recimo sintetični dizel, koristimo plin. Vodik lahko damo v plinovodno omrežje in ga poleti prodamo, pozimi pa namesto njega kupimo kak drug energent, na primer bio dizel ali vodik. Realnih opcij za oplemenitenje vrednosti hrambe je več in so predvsem odvisne od namena.

Zakaj bi delali več elektrike iz fotovoltaik pozimi? Nobene potrebe za 30-kratnik kapacitete fotovoltaik ne vidim. Pravzaprav ni jasno, od kod izhaja 30-kratnik. Take navedbe niso konstruktivne. In še: če je pozimi proizvodnja sončne elektrarne 20 odstotkov maksimalne poletne, potem potrebujemo pozimi petkrat več fotovoltaik kot poleti, in ne 30-krat več.

Darko Fius je pridruženi član Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS)

Komentarji izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Novice
Novice Od ljubljanskega referenta do top 10 na svetu 4

Širši javnosti povsem neznano slovensko podjetje Belektron že vrsto let uspešno deluje v eni od niš mednarodnega finančnega trga v...

OK & EN
Odpadki
Odpadki Minister Leben, tale bo pa težka! Zdaj vam nasprotuje GZS. 1

Država bo težko uspela dokazati da so za neprevzete kupe embalaže odgovorne embalažne družbe, so zapisali na Gospodarski zbornici...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Evropske elektro napovedi: konec januarja bo za Slovenijo težak 12

V evropskem združenju operaterjev prenosnega elektroenergetskega omrežja ENTSO-E so objavili napovedi električne proizvodnje za...

OK & EN
Elektrika
Elektrika V Ljubljani kmalu še en ponudnik souporabe e-avtov, v Sloveniji kitajski e-avti 6

Podjetje Plan-net solar bo v kratkem ponudilo na trgu kitajske mini električne avte, za leto 2019 pa načrtujejo postavitev omrežja za...

OK & EN
Trajnostni razvoj
Trajnostni razvoj Na koga boste stavili, če bo Šarčev minister trčil v šaleški lobi? 17

Okoljski minister Jure Leben je prejšnji teden napovedal sprejetje ambiciozne podnebne strategije. Poglejmo, kaj ga čaka. In nas z njim

OK & EN
Elektrika
Elektrika To je električni avto, ki so ga naredili dijaki

Dijaki treh srednjih šol so pod mentorstvom Inštituta Metron Andreja Pečjaka predelali klasičnega bencinskega smarta v električnega....

OK & EN
Novice
Novice Tako iščejo milijarde za financiranje energetske prenove slovenskih stavb 3

Do leta 2020 bo naložb v energetsko učinkovitost stavb za 50 milijonov evrov, kako bo naprej, pa ne vemo, ker bo treba zagotoviti...

OK & EN
Odpadki
Odpadki Auč! Pravniki so Lebenovemu interventnemu zakonu prisolili nekaj krepkih 14

Služba vlade za zakonodajo, GIZ skupne sheme in pravnika Senko Pličanič in Rajko Pirnat so zapisali vrsto pripomb na osnutek...