Izdatki za varstvo okolja zgrmeli kar za 40 odstotkov Izdatki za varstvo okolja zgrmeli kar za 40 odstotkov Skupna proizvodnja okoljevarstvenih storitev je bila v letu 2016 za 2,9 odstotka višja kot v letu 2015, skupni izdatki za varstvo okolja pa so bili za 39,6 odstotka nižji.
Embalažniki: Minister Leben, interventni zakon ima globoke luknje! Embalažniki: Minister Leben, interventni zakon ima globoke luknje! Predstavniki družb za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) so nanizali vrsto pripomb zoper osnutek interventnega zakona, s katerim namerava okoljsko ministrstvo rešiti kupe odpadne embalaže in odpadnih sveč.
Predstavljamo: kako bi težave z odpadki rešili komunalci Predstavljamo: kako bi težave z odpadki rešili komunalci Danes se predstavniki komunalnih podjetij sestanejo z okoljskim ministrom Juretom Lebenom. Kakšno rešitev nakopičenih odpadkov zagovarjajo.
Prihajajo pametne fotovoltaike. Kakšne bodo? Prihajajo pametne fotovoltaike. Kakšne bodo? Peter Polič, direktor podjetja SMT, kjer gradijo tovarno fotovoltaičnih modulov, je povedal, kakšni bodo sončni paneli prihodnosti.
V podaljšani javni obravnavi prejeli še štiri pripombe na energetski koncept V podaljšani javni obravnavi prejeli še štiri pripombe na energetski koncept Ministrstvo za infrastrukturo je v podaljšani javni obravnavi predloga resolucije energetskega koncepta prejelo še štiri pripombe, skupno jih je prejelo 29. Pripombe bodo sedaj pregledali in se z novo ministrico Alenko Bratušek do njih opredelili. Cilj ostaja, da bi energetski koncept sprejeli do konca prihodnjega leta.
Komentar

Ekonomiki električnega vozila se ne bo mogoče upreti

Čas branja: 4 min
05.03.2018  01:00
Nadaljujemo z odmevom na nekatere trditve Leona Valenčiča, vodje oddelka Splošna energetika in načrtovanje energetskih sistemov na Elektroinštitutu Milan Vidmar, izrečene v intervjuju z naslovom Za prenovo elektrodistribucijskega omrežja vsaj sedem milijard.

»Če bi hoteli nadomestiti en kilovat klasične elektrarne, bi morali zgraditi vsaj deset kilovatov sončnih elektrarn in še ogromno neobstoječih hranilnikov,« je povedal mag, Valenčič.

Kako to komentirati?

Ekonomiki električnega vozila, ki porabi med 0,15 in 0,25 kilovatne ure na kilometer, se ne bo mogoče upreti. Razlika je ena proti štiri v prid elektriki. Če bi veljal argument mag. Valenčiča, ne bi nikjer delali električnih avtomobilov. Prav tako v Evropi ne bi načrtovali desetih tovarn baterij, vrednih po 20 milijard evrov. Ne bi postavljali sončnih, vetrnih in hidroelektrarn in naprav za proizvodnjo elektrike iz drugih obnovljivih virov.

Koristi so še drugačne. Evropa je velesila pri izvozu strojne opreme za izdelavo fotovoltaičnih sistemov, v Evropi smo najboljši po učinkovitosti sončnih celic. Zaradi visoke kakovosti in zanesljivosti montirajo na satelite skoraj izključno evropske sočne celice. Evropejci globalno vodimo kot izdelovalci vetrnih elektrarn. Slovenci ne zaostajamo. Ljubljanski Turboinštitut je vodilni v svetu pri turbinah in sistemih za hidroelektrarne, slovenski Kemijski inštitut se pri baterijah prihodnosti meri z največjimi razvojnimi in raziskovalnimi institucijami na svetu.

"Nesmiselno je špekulirati, ali bi bila desetkrat, 15-krat ali 25-krat dražja, ker vsaka cena, ki bi bila bistveno višja od dvakratnika današnjih cen, pomeni neznosno breme. Poleg tega pa hranilniki nujno pomenijo okrog 40 odstotkov izgub, sintetični metan pa 80 odstotkov izgub," nadaljuje mag. Valenčič.

Pretiravanja ne vodijo k argumentom in racionalnemu analiziranju dejstev. Od kod so se vzeli 15-kratnik, 25-kratnik in dvakratnik današnji cen? Če ameriško avkcijsko ceno za sončne elektrarne plus baterije pomnožimo z dva, dobimo ceno 0,0738 evra za kilovatno uro, kar je znatno manj kot stane elektrika iz termoelektrarne na domač lignit. Ne pretiravajmo: če se pri novi elektrarni dobavitelj opreme zmoti za več kot odstotek, plača penale, v nobenem primeru pa se v energetiki ne pogovarjajo o 15-kratniku ali 25-kratniku.

Mag. Valenčič: "Ogljikov dioksid ni ničesar kriv. Ogljikov dioksid je osnovna sestavina življenje na Zemlji, ravno tako kot kisik in voda. Nekoliko večja koncentracija dioksida pomeni boljše pogoje za življenje. Človeški izpusti dioksida ne morejo imeti omembe vrednega vpliva na temperaturo Zemlje. V bistvu smo hudo domišljavi, če si domišljamo, da lahko vplivamo na temperaturo našega planeta. Sonce z vsemi cikli in pojavi je tisto, ki ima daleč največji vpliv na razmere na Zemlji. Iz geološke zgodovine Zemlje je znano, da koncentracija ogljikovega dioksida v atmosferi sledi povišani temperaturi in ne obratno, kot trdijo viri, ki jih navajate. Na Zemlji bi nas moralo skrbeti pomanjkanje ogljikovega dioksida zaradi vezave ogromnih količin skozi geološko zgodovino v sedimentih, nafti, premogu... Torej s kurjenjem fosilnih goriv Zemljini atmosferi vračamo ogljikov dioksid. Vsi dosedanji ukrepi ne prispevajo k varovanju okolja, ampak ga dodatno bremenijo."

Navedbe se berejo kot, da njihov avtor ne razume učinka tople grede: več kot je ogljikovega dioksida oziroma toplogrednih plinov v ozračju, topleje bo. To so zakoni fizike, če kdo trdi karkoli drugače, nima smisla, da razpravljamo. Ogljikov dioksid ne izgine kar tako in povratne vozovnice, ko se enkrat zmotimo, ni. Zmote naših dni pa bodo plačali zanamci.

Na vprašanje, kakšne so druge možnosti hrambe energije razen baterij, Valenčič odgovori: "Ni jih, ker so vsaka taka pretvorba v plin, kasnejša hramba in ponovna pretvorba v elektriko povezane z enormnimi stroški in izgubami. Si predstavljate tovarno sintetičnega metana na viške fotovoltaične energije? Taka tovarna bi obratovala manj kot 300 ur na leto. Razmislite o ceni take energije..."

Ko govorimo o sistemskih izgubah hranilnih sistemov, je treba določiti okvirje. Na primer: kaj nam sistem nudi, kaj potrebujemo in, kaj plačamo. Brez takšnega konteksta ni možno določiti prave vrednosti. Potrebovali bomo 375 tisoč ton vodika in to vsako leto, vendar je namenjen prokursorjem, ki so karakterizirani z drugačno dodano vrednostjo in nas en evro za kilogram vodika ne sme odvrniti od proizvodnje vodika takrat, ko bo na voljo poceni višek elektrike sončnih elektrarn. Če lahko produkt prodamo za več, kot nas stane, in ob tem ustvarimo dodano vrednost, so stroški sprejemljivi.

"Če bi obstajali hranilki, bi morali hraniti elektriko, narejeno poleti, za zimo. Če bi pozimi hoteli narediti več sončne elektrike, da bi potrebovali manj hranilnikov, bi morali inštalirati 30-krat več fotovoltaik, pa bi še vedno potrebovali ogromno hranilnikov. Ob jasnih zimskih dneh proizvajajo eno tretjino poletne proizvodnje, poleg tega pa je pozimi mnogo oblačnih dni, pogosta je megla, na panelih se nabira sneg. Proizvodnja sončnih elektrarn v novembru, decembru in januarju je od deset do 20 odstotkov maksimalne poletne proizvodnje."

Proizvodna cena vodika se vse bolj bliža 0,8 evra za kilogram, ob tej ceni hramba za 6 mesecev ni več draga. Nenazadnje tudi skladiščenje nafte nekaj stane, podobno pa velja za vsak drug energent. Hramba s črpalno hidroelektrarno bi bila absurdno draga. Če pa iz e-vodika naredimo prokursorje ali sintetična tekoča goriva, bo cenovna sprejemljivost hrambe odvisna od tega, kaj, za koliko časa in v kakšni obliki hranimo in od drugih stroškov. Seveda je vse odvisno od cene električne energije in realnih opcij končne rabe. V primeru lastne proizvodnje sinteznega metana, ki očiščen stane manj kot recimo sintetični dizel, koristimo plin. Vodik lahko damo v plinovodno omrežje in ga poleti prodamo, pozimi pa namesto njega kupimo kak drug energent, na primer bio dizel ali vodik. Realnih opcij za oplemenitenje vrednosti hrambe je več in so predvsem odvisne od namena.

Zakaj bi delali več elektrike iz fotovoltaik pozimi? Nobene potrebe za 30-kratnik kapacitete fotovoltaik ne vidim. Pravzaprav ni jasno, od kod izhaja 30-kratnik. Take navedbe niso konstruktivne. In še: če je pozimi proizvodnja sončne elektrarne 20 odstotkov maksimalne poletne, potem potrebujemo pozimi petkrat več fotovoltaik kot poleti, in ne 30-krat več.

Darko Fius je pridruženi član Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS)

Komentarji izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Elektrika
Elektrika V energetiki se vse draži: kurilno olje, plin, elektrika … 9

Se grejete na kurilno olje? Pozor, cena je že za četrtino višja kot lani in z začetkom kurilne sezone utegne še rasti

OK & EN
Novice
Novice (intervju) A. Bratušek o NEK 2, TEŠ 6, Muri, e-mobilnosti, zamenjavi grelnikov ... 7

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je pojasnila, kako gleda na ključna vprašanja v slovenski energetiki.

OK & EN
Elektrika
Elektrika (video) E-mobilnost: že po sto metrih vožnje se argumenti spremenijo

Na posvetu o zeleni mobilnosti v slovenskih podjetjih so sogovorniki predstavili prve poslovne izkušnje z električnimi vozili.

OK & EN
Novice
Novice (volitve v Ljubljani, 1.) Janković, Logar, kaj bosta počela s premogom? 6

Županskima kandidatoma Zoranu Jankoviću in Anžetu Logarju smo zastavili tri okoljsko-energetska vprašanja. Objavljamo odgovor na prvega.

OK & EN
Nafta+Plin
Nafta+Plin (Volitve v Ljubljani, 3.) Logar, Janković, bodo dizli še lahko vozili po Ljubljani? 3

Objavljamo odgovora kandidatov za ljubljanskega župana na tretje iz serije okoljsko-energetskih vprašanj.

OK & EN
Novice
Novice Kako s toplotnimi črpalkami ogrevajo paradižnik Lušt 5

»En lušten projekt s toplotnimi črpalkami,« je opisal pomurski projekt direktor Kronoterma Bogdan Kronovšek.

OK & EN
Elektrika
Elektrika Prihajajo pametne fotovoltaike. Kakšne bodo? 3

Peter Polič, direktor podjetja SMT, kjer gradijo tovarno fotovoltaičnih modulov, je povedal, kakšni bodo sončni paneli prihodnosti.

OK & EN
Elektrika
Elektrika Ena zares 'lovska': Zaradi vetrnic bo medved pritisnil na naselja 1

Lovec iz Loškega Potoka je komentiral trditve okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green o nevarnosti, da bodo zaradi vetrnih elektrarn...