Kako je GeoEnergetika v koronakrizi našla novo tržno nišo Kako je GeoEnergetika v koronakrizi našla novo tržno nišo Primer celjske GeoEnergetike kaže, kako se lahko podjetje v kriznih razmerah zasuka. Proizvajalec uličnih svetilk se namreč vse bolj usmerja v izdelavo zaščitnih vizirjev, prodaja je dobra zlasti v Nemčiji in Avstriji.
Poglejte, katere zelene projekte bo financirala EU Poglejte, katere zelene projekte bo financirala EU Evropska komisija bo v sredo objavila sveženj ukrepov za okrevanje po koronakrizi, v predlog pa bodo po prvih napovedih vključeni ukrepi za prenovo stavb, spodbujanje obnovljivih virov in vodikovih projektov ter ukrepi za pospeševanje trajnostne mobilnosti. Nemci že imajo primerne projekte.
Tako financirajo trajnostno preoblikovanje podjetij Tako financirajo trajnostno preoblikovanje podjetij Petega junija se končuje tretji rok za prijave na razpis agencije SPIRIT za spodbujanje razvoja novih, trajnostnih poslovnih modelov v slovenskih podjetjih.
Ste plačali razkuževanje bloka iz rezervnega sklada? Ja. Kaj pa zdaj? Ste plačali razkuževanje bloka iz rezervnega sklada? Ja. Kaj pa zdaj? Upravniki oziroma stanovalci nekaterih večstanovanjskih stavb so uporabili rezervni sklad za poplačilo stroškov razkuževanja skupnih prostorov v času epidemije. Kako naj ravnajo zdaj, pojasnjujejo na Gospodarski zbornici Slovenije.
Tako bodo pospešili začetek gradnje odlagališča za jedrske odpadke Tako bodo pospešili začetek gradnje odlagališča za jedrske odpadke Koordinacijska ekipa se bo sestajala enkrat na teden in vodila priprave na zagon gradnje odlagališča za nizko- in srednje radioaktivne odpadke.
Komentar

Ekonomiki električnega vozila se ne bo mogoče upreti

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
mnenje   dodaj
energenti   dodaj
Turboinštitut dodaj
Kemijski Inštitut dodaj
Darko Fius dodaj
 
Čas branja: 4 min
05.03.2018  01:00
Nadaljujemo z odmevom na nekatere trditve Leona Valenčiča, vodje oddelka Splošna energetika in načrtovanje energetskih sistemov na Elektroinštitutu Milan Vidmar, izrečene v intervjuju z naslovom Za prenovo elektrodistribucijskega omrežja vsaj sedem milijard.

Obveščaj me o novih člankih:  
mnenje   dodaj
energenti   dodaj
Turboinštitut dodaj
Kemijski Inštitut dodaj
Darko Fius dodaj

»Če bi hoteli nadomestiti en kilovat klasične elektrarne, bi morali zgraditi vsaj deset kilovatov sončnih elektrarn in še ogromno neobstoječih hranilnikov,« je povedal mag, Valenčič.

Kako to komentirati?

Ekonomiki električnega vozila, ki porabi med 0,15 in 0,25 kilovatne ure na kilometer, se ne bo mogoče upreti. Razlika je ena proti štiri v prid elektriki. Če bi veljal argument mag. Valenčiča, ne bi nikjer delali električnih avtomobilov. Prav tako v Evropi ne bi načrtovali desetih tovarn baterij, vrednih po 20 milijard evrov. Ne bi postavljali sončnih, vetrnih in hidroelektrarn in naprav za proizvodnjo elektrike iz drugih obnovljivih virov.

Koristi so še drugačne. Evropa je velesila pri izvozu strojne opreme za izdelavo fotovoltaičnih sistemov, v Evropi smo najboljši po učinkovitosti sončnih celic. Zaradi visoke kakovosti in zanesljivosti montirajo na satelite skoraj izključno evropske sočne celice. Evropejci globalno vodimo kot izdelovalci vetrnih elektrarn. Slovenci ne zaostajamo. Ljubljanski Turboinštitut je vodilni v svetu pri turbinah in sistemih za hidroelektrarne, slovenski Kemijski inštitut se pri baterijah prihodnosti meri z največjimi razvojnimi in raziskovalnimi institucijami na svetu.

"Nesmiselno je špekulirati, ali bi bila desetkrat, 15-krat ali 25-krat dražja, ker vsaka cena, ki bi bila bistveno višja od dvakratnika današnjih cen, pomeni neznosno breme. Poleg tega pa hranilniki nujno pomenijo okrog 40 odstotkov izgub, sintetični metan pa 80 odstotkov izgub," nadaljuje mag. Valenčič.

Pretiravanja ne vodijo k argumentom in racionalnemu analiziranju dejstev. Od kod so se vzeli 15-kratnik, 25-kratnik in dvakratnik današnji cen? Če ameriško avkcijsko ceno za sončne elektrarne plus baterije pomnožimo z dva, dobimo ceno 0,0738 evra za kilovatno uro, kar je znatno manj kot stane elektrika iz termoelektrarne na domač lignit. Ne pretiravajmo: če se pri novi elektrarni dobavitelj opreme zmoti za več kot odstotek, plača penale, v nobenem primeru pa se v energetiki ne pogovarjajo o 15-kratniku ali 25-kratniku.

Mag. Valenčič: "Ogljikov dioksid ni ničesar kriv. Ogljikov dioksid je osnovna sestavina življenje na Zemlji, ravno tako kot kisik in voda. Nekoliko večja koncentracija dioksida pomeni boljše pogoje za življenje. Človeški izpusti dioksida ne morejo imeti omembe vrednega vpliva na temperaturo Zemlje. V bistvu smo hudo domišljavi, če si domišljamo, da lahko vplivamo na temperaturo našega planeta. Sonce z vsemi cikli in pojavi je tisto, ki ima daleč največji vpliv na razmere na Zemlji. Iz geološke zgodovine Zemlje je znano, da koncentracija ogljikovega dioksida v atmosferi sledi povišani temperaturi in ne obratno, kot trdijo viri, ki jih navajate. Na Zemlji bi nas moralo skrbeti pomanjkanje ogljikovega dioksida zaradi vezave ogromnih količin skozi geološko zgodovino v sedimentih, nafti, premogu... Torej s kurjenjem fosilnih goriv Zemljini atmosferi vračamo ogljikov dioksid. Vsi dosedanji ukrepi ne prispevajo k varovanju okolja, ampak ga dodatno bremenijo."

Navedbe se berejo kot, da njihov avtor ne razume učinka tople grede: več kot je ogljikovega dioksida oziroma toplogrednih plinov v ozračju, topleje bo. To so zakoni fizike, če kdo trdi karkoli drugače, nima smisla, da razpravljamo. Ogljikov dioksid ne izgine kar tako in povratne vozovnice, ko se enkrat zmotimo, ni. Zmote naših dni pa bodo plačali zanamci.

Na vprašanje, kakšne so druge možnosti hrambe energije razen baterij, Valenčič odgovori: "Ni jih, ker so vsaka taka pretvorba v plin, kasnejša hramba in ponovna pretvorba v elektriko povezane z enormnimi stroški in izgubami. Si predstavljate tovarno sintetičnega metana na viške fotovoltaične energije? Taka tovarna bi obratovala manj kot 300 ur na leto. Razmislite o ceni take energije..."

Ko govorimo o sistemskih izgubah hranilnih sistemov, je treba določiti okvirje. Na primer: kaj nam sistem nudi, kaj potrebujemo in, kaj plačamo. Brez takšnega konteksta ni možno določiti prave vrednosti. Potrebovali bomo 375 tisoč ton vodika in to vsako leto, vendar je namenjen prokursorjem, ki so karakterizirani z drugačno dodano vrednostjo in nas en evro za kilogram vodika ne sme odvrniti od proizvodnje vodika takrat, ko bo na voljo poceni višek elektrike sončnih elektrarn. Če lahko produkt prodamo za več, kot nas stane, in ob tem ustvarimo dodano vrednost, so stroški sprejemljivi.

"Če bi obstajali hranilki, bi morali hraniti elektriko, narejeno poleti, za zimo. Če bi pozimi hoteli narediti več sončne elektrike, da bi potrebovali manj hranilnikov, bi morali inštalirati 30-krat več fotovoltaik, pa bi še vedno potrebovali ogromno hranilnikov. Ob jasnih zimskih dneh proizvajajo eno tretjino poletne proizvodnje, poleg tega pa je pozimi mnogo oblačnih dni, pogosta je megla, na panelih se nabira sneg. Proizvodnja sončnih elektrarn v novembru, decembru in januarju je od deset do 20 odstotkov maksimalne poletne proizvodnje."

Proizvodna cena vodika se vse bolj bliža 0,8 evra za kilogram, ob tej ceni hramba za 6 mesecev ni več draga. Nenazadnje tudi skladiščenje nafte nekaj stane, podobno pa velja za vsak drug energent. Hramba s črpalno hidroelektrarno bi bila absurdno draga. Če pa iz e-vodika naredimo prokursorje ali sintetična tekoča goriva, bo cenovna sprejemljivost hrambe odvisna od tega, kaj, za koliko časa in v kakšni obliki hranimo in od drugih stroškov. Seveda je vse odvisno od cene električne energije in realnih opcij končne rabe. V primeru lastne proizvodnje sinteznega metana, ki očiščen stane manj kot recimo sintetični dizel, koristimo plin. Vodik lahko damo v plinovodno omrežje in ga poleti prodamo, pozimi pa namesto njega kupimo kak drug energent, na primer bio dizel ali vodik. Realnih opcij za oplemenitenje vrednosti hrambe je več in so predvsem odvisne od namena.

Zakaj bi delali več elektrike iz fotovoltaik pozimi? Nobene potrebe za 30-kratnik kapacitete fotovoltaik ne vidim. Pravzaprav ni jasno, od kod izhaja 30-kratnik. Take navedbe niso konstruktivne. In še: če je pozimi proizvodnja sončne elektrarne 20 odstotkov maksimalne poletne, potem potrebujemo pozimi petkrat več fotovoltaik kot poleti, in ne 30-krat več.

Darko Fius je pridruženi član Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS)

Komentarji izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Elektrika
Elektrika V Divači montirajo napravo, ki bo omogočila vključitev vse več obnovljivih virov 1

Na razdelilni transformatorski postaji RTP Divača družba ELES montira kompenzacijsko napravo, kakršne v Sloveniji še ni bilo. Naprava...

OK & EN
Tako dihajo štirje prototipi slovenskih respiratorjev 26

Štiri skupine razvojnikov so predstavile prototipe medicinskih ventilatorjev oziroma respiratorjev. Izdelki kažejo, da lahko v zdravstvu...

OK & EN
Elektrika
Elektrika To je prvi odprti razvoj jedrske elektrarne; Slovenci so zraven 7

Februarja so v ZDA zagnali platformo za odprtokodno oblikovanje, gradnjo in financiranje jedrskih elektrarn Open 100. K sodelovanju so...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Janković omejuje konkurenco pri souporabi e-avtov, je tarnala Levica. Zaman 1

Ljubljanski mestni svetniki so sprejeli predlog koncesije za sistem souporabe električnih vozil kljub negodovanju, da onemogoča več kot...

OK & EN
Novice
Novice To so nevladniki, ki izpolnjujejo tudi nove pogoje za delo v javnem interesu 7

V mreži okoljskih nevladnih organizacij v okviru projekta Plan B za Slovenijo so pridobili podatke, katere organizacije bodo lahko tudi po...

OK & EN
Kako sta si Vizjak in Janković skupaj ogledala čebelnik

Minister za okolje Andrej Vizjak in ljubljanski župan sta ob dnevu čebel v Tivoliju obiskala čebele samotarke.

OK & EN
Elektrika
Elektrika (intervju) V Slovenijo prihaja Teslina platforma za nadzor delovanja baterij in fotovoltaik

V podjetju N-GEN iz Žirovnice, lastniku največje evropske baterije, se pripravljajo na integracijo svoje platforme s Teslino in na čas,...

OK & EN
Trajnostni razvoj
Trajnostni razvoj Od naivne zaljubljenosti do odgovornega partnerstva

Korona kriza kot priložnost za obvladovanje klimatske krize in vzpostavitev novega globalnega družbeno-ekonomskega dogovora