Klimatolog Gregor Vertačnik je o projektu Arsa z naslovom Podnebne spremembe Slovenije, pri katerem so spremljali podnebje v obdobju 1961-2011, povedal, da so analizirali podatke o povprečnih temperaturah zraka, količini padavin, snežni odeji ter sončnem obsevanju. Vključili so več kot 300 meteoroloških postaj.
Povprečna temperatura zraka se zadnja desetletja povišuje v vseh letnih časih, je poudaril Vertačnik. Še najbolj opazno poleti in spomladi. Slovenija se je v petdesetih letih v teh letnih časih segrela za dve stopinji Celzija.
Poleg poletij so toplejše tudi zime, vendar je spremembe v tem letnem času težje ugotavljati, saj so posamezne zime med seboj po temperaturi zraka bolj različne kot poletja. Poletja se razlikujejo za okoli stopinjo navzgor ali navzdol, zime pa so lahko različne tudi za več stopinj Celzija. Med najbolj mrzlimi in najtoplejšimi zimami je deset stopinj razlike v povprečni temperaturi. Jeseni večjih sprememb niso zabeležili.
Povečujejo se tudi ekstremi. Vročinskih valov je po njegovih besedah zaradi toplejših poletij vse več, poleg tega so tudi daljši. Temperatura 35 stopinj Celzija, ki je bila včasih po nižinah zelo redka, je zdaj prisotna že vsako drugo ali celo vsako leto. Na drugi strani je zaradi vse milejših zim manj hudega mraza. Zaradi vse toplejšega ozračja pa so pogostejša in močnejša obdobja obilnih padavin.
Glede sončnega obsevanja je Vertačnik poudaril, da poletja in pomladi postajajo vse bolj sončna, pozimi pa so manj občutne spremembe. Jeseni pa tako kot pri temperaturah zraka in količini padavin niso zabeležili večjih sprememb. V opazovanem obdobju se je trajanje sončnega obsevanja na letni ravni povečevalo za do 40 ur na desetletje.
Pri snežni odeji beležijo v večini države negativen trend, kar po njegovih besedah pomeni, da je od 10 do 20 odstotkov manjša snežna odeja na desetletje. Na začetku opazovanega obdobja, v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, je bilo v povprečju dvakrat več snega, kot ga je v zadnjih dveh desetletjih.
Vertačnik je spregovoril tudi o letošnji zimi, kjer je bil december morda pretopel in bogat s padavinami. Sledil je eden najtoplejših januarjev doslej, februarja pa se je vreme obrnilo. Že od začetka meseca je bila snežna odeja prisotna skoraj po vsej Sloveniji. Zlasti konec februarja in začetek marca je bilo nekaj dni izjemno hladnih. Vremenskih rekordov sicer niso zabeležili, je pa to obdobje eno najhladnejših v zadnjih dvajsetih letih v Sloveniji.
