Okolje & energija
Komentar

Dobrobiti od fotovoltaik si razdelimo uporabniki omrežja

Objavljamo tretji in zadnji del odmeva na nekatere trditve Leona Valenčiča, vodje oddelka Splošna energetika in načrtovanje energetskih sistemov na Elektroinštitutu Milan Vidmar, izrečene v intervjuju z naslovom Za prenovo elektrodistribucijskega omrežja vsaj sedem milijard.

Dogodki O & E

FINANCE
Okolje & energija
Pozor, do 15. marca so odprte prijave za razpis za energetske nagrade 2024
Okolje & energija
Energetika
Okolje & energijaOkolje in energija Pozor, do 15. marca so odprte prijave za razpis za energetske nagrade 2024 3

Nagrade bomo delili na Dnevih energetikov, ki bodo letos 16. in 17. aprila v Portorožu; vabljeni k prijavam!

FINANCE
Okolje & energija
Spoznajte zmagovalce razpisa za okoljske nagrade 2023
Okolje & energija
Okoljsko srečanje
Okolje & energijaNataša Koražija Spoznajte zmagovalce razpisa za okoljske nagrade 2023

Izbirali smo med 23 prijavljenimi, podelili smo 3 glavne nagrade in 6 priznanj v kategorijah: okolju prijazen izdelek, postopek in okolju prijazno podjetje.

FINANCE
Okolje & energija
To so letošnji kandidati za okoljske nagrade
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar To so letošnji kandidati za okoljske nagrade

V četrtek, 16. novembra, podeljujemo priznanja do okolja najbolj prijaznim podjetjem, izdelkom, storitvam in postopkom

Portal podpirata

 INEA

HSE

Avtor
avtor
07.03.2018 00:30
Čas branja: 3 min

Mag. Valenčič je v intervjuju med drugim povedal: "Cilji EU o zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida so čista norost in absolutno neizvedljivi, prej kot bomo to razumeli, manj bo bolelo, ni pa nikakršnih izgledov, da bi se to kmalu zgodilo. Še enkrat malo za šalo pa še bolj zares: premog je gorivo prihodnosti za proizvodnjo elektrike, če premoga ne bomo kurili, tudi prihodnosti ne bo."

Pred nekaj dnevi sem prebral, kaj se dogaja na Nizozemskem. Leta 2015 se postavili tri termoelektrarne, skupaj 3.470 megavatov, danes pa se že bijejo bitke, kako jih zapreti. Zagovorniki zaprtja takole računajo: neto bonitete 4,7 milijarde evrov, 5,6 milijarde so vredne emisije ogljikovega dioksida, 4,2 milijarde evrov znašajo lokalne škode zaradi emisij, potrošnikov presežek je 3,1 milijarde evrov, izguba proizvajalca oziroma lastnika elektrarn dosega 1.9 milijarde evrov. Investicija je bila šest milijard evrov, danes pa ocenjujejo, da je vredna 3,5 milijarde evrov. Če zadnji podatek uporabimo v našem okolju, slovenska termoelektrarna ni vredna več kot kot med 290 in 435 milijonov evrov, kupca zanjo pa verjetno ni.

Glej: The Dutch Coal Mistake: How Three Brand-New Power Plants in the Netherlands Are at Risk Already of Becoming Stranded Assets in Netherlands to end coal power by 2030, closing down new plants

"Uredba o samooskrbi pa je v bistvu velika packarija. Samooskrbniki štirikrat bolj bremenijo elektroenergetski sistem in zanj (skoraj) nič ne plačajo."

Kapaciteta v Sloveniji registriranih fotovoltaik v režimu samooskrbe je približno en megavat. Če vzamemo pravo vrednost električne energije, pridobljene iz sonca, dobimo vrednost 0,2682 evra za kilovatno uro. To vrednost delimo na:

● izognjeni proizvodni stroški: 0,04956 evra za kilovatno uro (v družbi ELES omenjajo 44 evrov za megavatno uro, na borzi so cene na proizvodnem intervalu višje),

● izognjeni stroški proizvodne kapacitete: 0,0122 evra za kilovatno uro,

● izognjeni stroški generatorskih kapacitet: 0,0016 evra za kilovatno uro,

● stroški integracije v omrežje: 0,0016 evra za kilovatno uro,

● izognjeni stroški na prenosnem omrežju: 0,0114 evra za kilovatno uro,

● izognjeni stroški, regulacija napetosti (novi inverterji imajo te funkcije že vgrajene, v družbi ELES so vrednosti znane): vrednosti nismo prišteli,

● izognjeni stroški distribucije (vsako elektro podjetja pozna svoje stroške),

● emisije in drugi izognjeni stroški varstva okolja: 0,0674 evra za kilovatno uro (ocena je konservativna glede na to, kolikšna je ocena evropske komisije za polucijo v Sloveniji: 920 evrov na prebivalca),

● tržna volatilnost: (vrednost lahko izračunamo na osnovi cene elektrike za majhne odjemalce, ki je 0,167 evra za kilovatno uro in znaša ob 10-odstotni gibljivosti trga 0,0172 evra za kilovatno uro, te vrednosti nismo prišteli) in

● odzivnost na ceno trga: 0,0073 evra za kilovatno uro.

Pri predstavljeni resnični vrednosti energije sonca je breme integracija v omrežje, znaša 0,0016 evra za kilovatno uro, ostale dobrobiti pa so razdeljene med akterji na omrežju. Kako lahko mag. Valenčič vrednosti, ustvarjene v režimu samooskrbe, označi kot, da »za štirikrat bolj bremenijo elektroenergetski sistem«? Ali, da lastniki fotovoltaik »nič ne plačajo«? Dejstva, podkrepljena z izračuni, absolutno negirajo take in podobne trditve. Resnica je, da so vrednosti samooskrbe znatne in si jih akterji (izvzet je lastnik fotovoltaike, ki vse to plača) na omrežju "prilastijo" ter nato med seboj delijo. Prav pa je, da omrežnino plača vsak koristnik. S prihodom vse več majhnih proizvajalcev bo omrežje nudilo transakcijsko platformo in, če se bodo omrežju nudile usluge ali servisi na omrežju (sistemi hrambe in njihova funkcionalnost, mikro otočni sistemi), je prav in pošteno, da se to primerno ovrednoti in tisti, ki jih koristi, to pošteno plača.

Več: Recent Facts about Photovoltaics in Germany

"Ne gre samo za krepitev distribucijskega omrežja, hitro bi postalo nezadostno tudi prenosno omrežje, torej bi morali govoriti o zelo hitri ponovni elektrifikaciji. Cena tega se začne pri kakih sedmih milijardah evrov, bolj verjetno precej več. Ne glede na prisotnost podpor in subvencij se bodo morale cene elektrike močno povišati zaradi njenega pomanjkanja. S tem se bo navdušenje nad električnimi avti in toplotnimi črpalkami hitro ohladilo."

Nič ne kaže, da bo alternativni scenarij dvignil ceno elektrike ali skrčil implementacijo fotovoltaik (v svetu rastejo po 30 in več odstotkov na leto), znižal 20-odstotno rast implementacije toplotnih črpalk ali ustavil 35-odstotno rast prodaje električnih vozil. Alternativa investiciji sedem milijard evrov v omrežje se bo našla, predlogi in želje, da se v omrežje investira 20 milijard evrov pa so absurdno nerealni. Realnost trka na vrata elektro distribuciji, cene skupaj s omrežnino se spuščajo pod sto evrov za megavatno uro, v samooskrbi je ob implementaciji visoko učinkovite toplotne črpalke možno realizirati za en evro električne energije 75 kilovatnih ur toplote ali hladu, pred ekonomiko se elektrodistribucija ne bo zavarovala. Podobno je z električnimi avti: en evro elektrike nam omogoči prevoz celo 110 kilometrov daleč. O pomanjkanju elektrike ne moremo govoriti, o viških smo omenili, da vso ceneno elektriko koristimo v sistemih za pridobivanje e-vodika, za sintezo prekursorjev, sintetičnih goriv, in v podobnih projektih.

Darko Fius je pridruženi član Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS).

Komentarji izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite + poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
FINANCE
Okolje & energija
ELES postavlja inovativni diagnostično-analitski center
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar ELES postavlja inovativni diagnostično-analitski center

Konec leta bo zaživel center za ravnanje s sredstvi elektroenergetskega omrežja družbe ELES oziroma Diagnostično-analitski center (DAC). Center prinaša vrsto novosti, ki niso omejene samo na podjetje.

FINANCE
Okolje & energija
Vse o tem, zakaj plačljiva primarna regulacija ni reševanje TEŠ
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar Vse o tem, zakaj plačljiva primarna regulacija ni reševanje TEŠ 4

Kako deluje primarna regulacija v elektroenergetskem sistemu in zakaj ne gre za subvencije, tudi če bo doslej brezplačna storitev postala plačljiva, je pojasnil Jurij Klančnik, direktor Področja za obratovanje v družbi ELES.

FINANCE
Okolje & energija
Kako se ELES, GEN-I in Petrol srečujejo z blockchainom
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar Kako se ELES, GEN-I in Petrol srečujejo z blockchainom 2

Nekatere največje energetske družbe sodelujejo v mednarodnih projektih, kjer uporabljajo tehnologijo verižnih blokov. Predstavljamo nekatere podrobnosti.

FINANCE
Okolje & energija
Posebnost v energetiki: dobiček se včasih pokaže drugje, kot je bil ustvarjen
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar Posebnost v energetiki: dobiček se včasih pokaže drugje, kot je bil ustvarjen

V nekaterih primerih se dobrobiti v energetskih družbah ne pokažejo v poslovnih izidih podjetja, kjer so jih ustvarili, je opozoril direktor družbe ELES Aleksander Mervar.

FINANCE
Okolje & energija
Čezmejni prenos elektrike: Slovenija v družbi najboljših
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar Čezmejni prenos elektrike: Slovenija v družbi najboljših

Slovenske zmogljivosti čezmejnega prenosa električne energije so bistveno večje od potreb in so primerljive z danskimi, kjer omogočajo največji delež vetrne in sončne energije na svetu.

FINANCE
Okolje & energija
Kako bomo odjemalci elektrike reševali težave (tudi) zaradi fotovoltaik
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar Kako bomo odjemalci elektrike reševali težave (tudi) zaradi fotovoltaik

Na novem portalu i-energija.si so pojasnili, kako bodo odjemalci in proizvajalci električne energije v prihodnje sodelovali pri regulaciji frekvence.