Kje boste izvedeli, kako naj sosedje združijo moči za postavitev fotovoltaike Kje boste izvedeli, kako naj sosedje združijo moči za postavitev fotovoltaike Še nekaj dni je odprt razpis, na katerem lahko občine dobijo pomoč pri postopku od zamisli o skupnostni sončni elektrarni do točke, ko lahko elektrarno postavijo.
Majsko deževje ni popravilo slabšega začetka leta za hidroelektrarne Majsko deževje ni popravilo slabšega začetka leta za hidroelektrarne Čeprav so bile padavine v letošnjem maju pogoste, njihova količina ni bila tako velika, da bi to popravilo slabši začetek leta za slovenske hidroelektrarne. Proizvodnja elektrike v prvih štirih mesecih je bila z izjemo februarja namreč podpovprečna, ocenjujejo v hidroelektrarnah, kjer to pripisujejo tudi manjši količini snega.
Kako so mladi pripravljali tokratni podnebni štrajk Kako so mladi pripravljali tokratni podnebni štrajk Med podnebnim štrajkom 15. marca se je v Ljubljani zbralo več tisoč protestnikov, tokrat le nekaj deset. Zakaj je bilo tako, je povedala Lena Penšek, ki je med bolj dejavnimi člani gibanja Mladih za podnebno pravičnost.
Eko sklad: spodbude občinam za nakup potniških in komunalnih vozil Eko sklad: spodbude občinam za nakup potniških in komunalnih vozil Na Eko skladu so objavili nova javna poziva za dodeljevanje spodbud občinam za nakup vozil za prevoz potnikov in komunalnih vozil.
Nakup 'elektro zelenila' bo cenejši kot plačilo kazni evropski komisiji Nakup 'elektro zelenila' bo cenejši kot plačilo kazni evropski komisiji Če prihodnje leto ne bomo dosegli 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije, se nam bo bolj splačalo kupiti tako imenovani statistični prenos energije kot plačati kazen evropski komisiji.
Komentar

Dobrobiti od fotovoltaik si razdelimo uporabniki omrežja

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
elektrika   dodaj
mnenje   dodaj
Glej dodaj
ELES dodaj
Darko Fius dodaj
 
Čas branja: 3 min
07.03.2018  00:30
Objavljamo tretji in zadnji del odmeva na nekatere trditve Leona Valenčiča, vodje oddelka Splošna energetika in načrtovanje energetskih sistemov na Elektroinštitutu Milan Vidmar, izrečene v intervjuju z naslovom Za prenovo elektrodistribucijskega omrežja vsaj sedem milijard.

Obveščaj me o novih člankih:  
elektrika   dodaj
mnenje   dodaj
Glej dodaj
ELES dodaj
Darko Fius dodaj

Mag. Valenčič je v intervjuju med drugim povedal: "Cilji EU o zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida so čista norost in absolutno neizvedljivi, prej kot bomo to razumeli, manj bo bolelo, ni pa nikakršnih izgledov, da bi se to kmalu zgodilo. Še enkrat malo za šalo pa še bolj zares: premog je gorivo prihodnosti za proizvodnjo elektrike, če premoga ne bomo kurili, tudi prihodnosti ne bo."

Pred nekaj dnevi sem prebral, kaj se dogaja na Nizozemskem. Leta 2015 se postavili tri termoelektrarne, skupaj 3.470 megavatov, danes pa se že bijejo bitke, kako jih zapreti. Zagovorniki zaprtja takole računajo: neto bonitete 4,7 milijarde evrov, 5,6 milijarde so vredne emisije ogljikovega dioksida, 4,2 milijarde evrov znašajo lokalne škode zaradi emisij, potrošnikov presežek je 3,1 milijarde evrov, izguba proizvajalca oziroma lastnika elektrarn dosega 1.9 milijarde evrov. Investicija je bila šest milijard evrov, danes pa ocenjujejo, da je vredna 3,5 milijarde evrov. Če zadnji podatek uporabimo v našem okolju, slovenska termoelektrarna ni vredna več kot kot med 290 in 435 milijonov evrov, kupca zanjo pa verjetno ni.

Glej: The Dutch Coal Mistake: How Three Brand-New Power Plants in the Netherlands Are at Risk Already of Becoming Stranded Assets in Netherlands to end coal power by 2030, closing down new plants

"Uredba o samooskrbi pa je v bistvu velika packarija. Samooskrbniki štirikrat bolj bremenijo elektroenergetski sistem in zanj (skoraj) nič ne plačajo."

Kapaciteta v Sloveniji registriranih fotovoltaik v režimu samooskrbe je približno en megavat. Če vzamemo pravo vrednost električne energije, pridobljene iz sonca, dobimo vrednost 0,2682 evra za kilovatno uro. To vrednost delimo na:

● izognjeni proizvodni stroški: 0,04956 evra za kilovatno uro (v družbi ELES omenjajo 44 evrov za megavatno uro, na borzi so cene na proizvodnem intervalu višje),

● izognjeni stroški proizvodne kapacitete: 0,0122 evra za kilovatno uro,

● izognjeni stroški generatorskih kapacitet: 0,0016 evra za kilovatno uro,

● stroški integracije v omrežje: 0,0016 evra za kilovatno uro,

● izognjeni stroški na prenosnem omrežju: 0,0114 evra za kilovatno uro,

● izognjeni stroški, regulacija napetosti (novi inverterji imajo te funkcije že vgrajene, v družbi ELES so vrednosti znane): vrednosti nismo prišteli,

● izognjeni stroški distribucije (vsako elektro podjetja pozna svoje stroške),

● emisije in drugi izognjeni stroški varstva okolja: 0,0674 evra za kilovatno uro (ocena je konservativna glede na to, kolikšna je ocena evropske komisije za polucijo v Sloveniji: 920 evrov na prebivalca),

● tržna volatilnost: (vrednost lahko izračunamo na osnovi cene elektrike za majhne odjemalce, ki je 0,167 evra za kilovatno uro in znaša ob 10-odstotni gibljivosti trga 0,0172 evra za kilovatno uro, te vrednosti nismo prišteli) in

● odzivnost na ceno trga: 0,0073 evra za kilovatno uro.

Pri predstavljeni resnični vrednosti energije sonca je breme integracija v omrežje, znaša 0,0016 evra za kilovatno uro, ostale dobrobiti pa so razdeljene med akterji na omrežju. Kako lahko mag. Valenčič vrednosti, ustvarjene v režimu samooskrbe, označi kot, da »za štirikrat bolj bremenijo elektroenergetski sistem«? Ali, da lastniki fotovoltaik »nič ne plačajo«? Dejstva, podkrepljena z izračuni, absolutno negirajo take in podobne trditve. Resnica je, da so vrednosti samooskrbe znatne in si jih akterji (izvzet je lastnik fotovoltaike, ki vse to plača) na omrežju "prilastijo" ter nato med seboj delijo. Prav pa je, da omrežnino plača vsak koristnik. S prihodom vse več majhnih proizvajalcev bo omrežje nudilo transakcijsko platformo in, če se bodo omrežju nudile usluge ali servisi na omrežju (sistemi hrambe in njihova funkcionalnost, mikro otočni sistemi), je prav in pošteno, da se to primerno ovrednoti in tisti, ki jih koristi, to pošteno plača.

Več: Recent Facts about Photovoltaics in Germany

"Ne gre samo za krepitev distribucijskega omrežja, hitro bi postalo nezadostno tudi prenosno omrežje, torej bi morali govoriti o zelo hitri ponovni elektrifikaciji. Cena tega se začne pri kakih sedmih milijardah evrov, bolj verjetno precej več. Ne glede na prisotnost podpor in subvencij se bodo morale cene elektrike močno povišati zaradi njenega pomanjkanja. S tem se bo navdušenje nad električnimi avti in toplotnimi črpalkami hitro ohladilo."

Nič ne kaže, da bo alternativni scenarij dvignil ceno elektrike ali skrčil implementacijo fotovoltaik (v svetu rastejo po 30 in več odstotkov na leto), znižal 20-odstotno rast implementacije toplotnih črpalk ali ustavil 35-odstotno rast prodaje električnih vozil. Alternativa investiciji sedem milijard evrov v omrežje se bo našla, predlogi in želje, da se v omrežje investira 20 milijard evrov pa so absurdno nerealni. Realnost trka na vrata elektro distribuciji, cene skupaj s omrežnino se spuščajo pod sto evrov za megavatno uro, v samooskrbi je ob implementaciji visoko učinkovite toplotne črpalke možno realizirati za en evro električne energije 75 kilovatnih ur toplote ali hladu, pred ekonomiko se elektrodistribucija ne bo zavarovala. Podobno je z električnimi avti: en evro elektrike nam omogoči prevoz celo 110 kilometrov daleč. O pomanjkanju elektrike ne moremo govoriti, o viških smo omenili, da vso ceneno elektriko koristimo v sistemih za pridobivanje e-vodika, za sintezo prekursorjev, sintetičnih goriv, in v podobnih projektih.

Darko Fius je pridruženi član Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS).

Komentarji izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Elektrika
Elektrika Slovenski kriptomilijonar postavlja eno največjih baterij v tem delu Evrope 2

Na Jesenicah bodo jeseni dokončali 13-megavatni baterijski sistem, investitorja sta Damian Merlak, ex Bitstamp, in Roman Bernard, Encom....

OK & EN
Novice
Novice Lani sprejeta gradbena zakonodaja pred prvimi spremembami

V dveh tednih bodo v javni razpravi predlogi sprememb gradbene zakonodaje, je napovedal državni sekretar na ministrstvu za okolje in...

OK & EN
Trajnostni razvoj
Trajnostni razvoj Težko je verjeti: na Novi Zelandiji denar raste na drevesih, v Sloveniji je gozd vir ogljika 3

»Denar res raste na drevesih,« je za portal stuff.co.nz zatrdila novozelandska kmetica Marlene Anderson. Govorila je v šali, a je...

OK & EN
Elektrika
Elektrika (intervju, video) Kdo se boji hidroelektrarn na Muri in Savi? 5

O vzrokih in posledicah zapletov pri gradnji hidroelektrarn smo govorili z direktorjema Dravskih elektrarn Maribor Andrejem Tumpejem in...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Tako v Sloveniji nastaja nov segment elektrotrga

Predlog sprememb energetskega zakona vključuje določilo, ki bi operaterjem baterijskih sistemov in upravljavcem odjema električne...

OK & EN
Novice
Novice 'V primerjavi z zgodbami iz energetike je Alan Ford resna literatura' 19

Objavljamo nekatere misli s foruma o novostih pri obnovljivih virih na konferenci Energetika in okolje.

OK & EN
Novice
Novice Zakaj bežigrajski stadion ne potrebuje okoljevarstvenega dovoljenja 1

Razliko med celovito presojo vplivov na okolje, presojo vplivov na okolje, okoljevarstvenim dovoljenjem in okoljevarstvenim soglasjem je...