Na Dnevih energetikov: švedske izkušnje za dvig energetske učinkovitosti v podjetjih Na Dnevih energetikov: švedske izkušnje za dvig energetske učinkovitosti v podjetjih Med govorniki na letošnji konferenci Dnevi energetikov bo tudi švedska (in evropska) strokovnjakinja za energetsko učinkovitost Anette Persson iz Švedske agencije za energijo.
(video) Zmagovalec okoljskega razpisa Financ izdelal sistem za toplotno omrežje (video) Zmagovalec okoljskega razpisa Financ izdelal sistem za toplotno omrežje V Krškem je podjetje Amibit razvilo in implementiralo svoj prvi sistem za nadzor toplotnega omrežja.
Kandidat za ministra Zajc: nič več gradenj, ki bi lahko ogrozile podtalnico Kandidat za ministra Zajc: nič več gradenj, ki bi lahko ogrozile podtalnico Državni sekretar na ministrstvu za okolje Simon Zajc je napovedal spremembo zakona, po kateri bo država občinam sofinancirala vodovode.
Komentar

Dobrobiti od fotovoltaik si razdelimo uporabniki omrežja

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
elektrika   dodaj
mnenje   dodaj
Glej dodaj
ELES dodaj
Darko Fius dodaj
 
Čas branja: 3 min
07.03.2018  00:30
Objavljamo tretji in zadnji del odmeva na nekatere trditve Leona Valenčiča, vodje oddelka Splošna energetika in načrtovanje energetskih sistemov na Elektroinštitutu Milan Vidmar, izrečene v intervjuju z naslovom Za prenovo elektrodistribucijskega omrežja vsaj sedem milijard.

Obveščaj me o novih člankih:  
elektrika   dodaj
mnenje   dodaj
Glej dodaj
ELES dodaj
Darko Fius dodaj

Mag. Valenčič je v intervjuju med drugim povedal: "Cilji EU o zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida so čista norost in absolutno neizvedljivi, prej kot bomo to razumeli, manj bo bolelo, ni pa nikakršnih izgledov, da bi se to kmalu zgodilo. Še enkrat malo za šalo pa še bolj zares: premog je gorivo prihodnosti za proizvodnjo elektrike, če premoga ne bomo kurili, tudi prihodnosti ne bo."

Pred nekaj dnevi sem prebral, kaj se dogaja na Nizozemskem. Leta 2015 se postavili tri termoelektrarne, skupaj 3.470 megavatov, danes pa se že bijejo bitke, kako jih zapreti. Zagovorniki zaprtja takole računajo: neto bonitete 4,7 milijarde evrov, 5,6 milijarde so vredne emisije ogljikovega dioksida, 4,2 milijarde evrov znašajo lokalne škode zaradi emisij, potrošnikov presežek je 3,1 milijarde evrov, izguba proizvajalca oziroma lastnika elektrarn dosega 1.9 milijarde evrov. Investicija je bila šest milijard evrov, danes pa ocenjujejo, da je vredna 3,5 milijarde evrov. Če zadnji podatek uporabimo v našem okolju, slovenska termoelektrarna ni vredna več kot kot med 290 in 435 milijonov evrov, kupca zanjo pa verjetno ni.

Glej: The Dutch Coal Mistake: How Three Brand-New Power Plants in the Netherlands Are at Risk Already of Becoming Stranded Assets in Netherlands to end coal power by 2030, closing down new plants

"Uredba o samooskrbi pa je v bistvu velika packarija. Samooskrbniki štirikrat bolj bremenijo elektroenergetski sistem in zanj (skoraj) nič ne plačajo."

Kapaciteta v Sloveniji registriranih fotovoltaik v režimu samooskrbe je približno en megavat. Če vzamemo pravo vrednost električne energije, pridobljene iz sonca, dobimo vrednost 0,2682 evra za kilovatno uro. To vrednost delimo na:

● izognjeni proizvodni stroški: 0,04956 evra za kilovatno uro (v družbi ELES omenjajo 44 evrov za megavatno uro, na borzi so cene na proizvodnem intervalu višje),

● izognjeni stroški proizvodne kapacitete: 0,0122 evra za kilovatno uro,

● izognjeni stroški generatorskih kapacitet: 0,0016 evra za kilovatno uro,

● stroški integracije v omrežje: 0,0016 evra za kilovatno uro,

● izognjeni stroški na prenosnem omrežju: 0,0114 evra za kilovatno uro,

● izognjeni stroški, regulacija napetosti (novi inverterji imajo te funkcije že vgrajene, v družbi ELES so vrednosti znane): vrednosti nismo prišteli,

● izognjeni stroški distribucije (vsako elektro podjetja pozna svoje stroške),

● emisije in drugi izognjeni stroški varstva okolja: 0,0674 evra za kilovatno uro (ocena je konservativna glede na to, kolikšna je ocena evropske komisije za polucijo v Sloveniji: 920 evrov na prebivalca),

● tržna volatilnost: (vrednost lahko izračunamo na osnovi cene elektrike za majhne odjemalce, ki je 0,167 evra za kilovatno uro in znaša ob 10-odstotni gibljivosti trga 0,0172 evra za kilovatno uro, te vrednosti nismo prišteli) in

● odzivnost na ceno trga: 0,0073 evra za kilovatno uro.

Pri predstavljeni resnični vrednosti energije sonca je breme integracija v omrežje, znaša 0,0016 evra za kilovatno uro, ostale dobrobiti pa so razdeljene med akterji na omrežju. Kako lahko mag. Valenčič vrednosti, ustvarjene v režimu samooskrbe, označi kot, da »za štirikrat bolj bremenijo elektroenergetski sistem«? Ali, da lastniki fotovoltaik »nič ne plačajo«? Dejstva, podkrepljena z izračuni, absolutno negirajo take in podobne trditve. Resnica je, da so vrednosti samooskrbe znatne in si jih akterji (izvzet je lastnik fotovoltaike, ki vse to plača) na omrežju "prilastijo" ter nato med seboj delijo. Prav pa je, da omrežnino plača vsak koristnik. S prihodom vse več majhnih proizvajalcev bo omrežje nudilo transakcijsko platformo in, če se bodo omrežju nudile usluge ali servisi na omrežju (sistemi hrambe in njihova funkcionalnost, mikro otočni sistemi), je prav in pošteno, da se to primerno ovrednoti in tisti, ki jih koristi, to pošteno plača.

Več: Recent Facts about Photovoltaics in Germany

"Ne gre samo za krepitev distribucijskega omrežja, hitro bi postalo nezadostno tudi prenosno omrežje, torej bi morali govoriti o zelo hitri ponovni elektrifikaciji. Cena tega se začne pri kakih sedmih milijardah evrov, bolj verjetno precej več. Ne glede na prisotnost podpor in subvencij se bodo morale cene elektrike močno povišati zaradi njenega pomanjkanja. S tem se bo navdušenje nad električnimi avti in toplotnimi črpalkami hitro ohladilo."

Nič ne kaže, da bo alternativni scenarij dvignil ceno elektrike ali skrčil implementacijo fotovoltaik (v svetu rastejo po 30 in več odstotkov na leto), znižal 20-odstotno rast implementacije toplotnih črpalk ali ustavil 35-odstotno rast prodaje električnih vozil. Alternativa investiciji sedem milijard evrov v omrežje se bo našla, predlogi in želje, da se v omrežje investira 20 milijard evrov pa so absurdno nerealni. Realnost trka na vrata elektro distribuciji, cene skupaj s omrežnino se spuščajo pod sto evrov za megavatno uro, v samooskrbi je ob implementaciji visoko učinkovite toplotne črpalke možno realizirati za en evro električne energije 75 kilovatnih ur toplote ali hladu, pred ekonomiko se elektrodistribucija ne bo zavarovala. Podobno je z električnimi avti: en evro elektrike nam omogoči prevoz celo 110 kilometrov daleč. O pomanjkanju elektrike ne moremo govoriti, o viških smo omenili, da vso ceneno elektriko koristimo v sistemih za pridobivanje e-vodika, za sintezo prekursorjev, sintetičnih goriv, in v podobnih projektih.

Darko Fius je pridruženi član Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS).

Komentarji izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Odpadki
Odpadki Posneli smo tovornjak, ki je odložil odpadke, kamor jih ne bi smel 1

Lani smo opozorili na več kot 20 tisoč kubičnih metrov gradbenih odpadkov v ljubljanskem predmestju. Preverili smo, kako jih...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Tako je bilo ob največjem izpadu elektrike v Berlinu. Opozorilo za vso Evropo 14

V Berlinu je v torek ostalo brez električne energije okoli 32 tisoč gospodinjstev. Nemci ob tem ugotavljajo, kako so pripravljeni na...

OK & EN
Novice
Novice Energetika Ljubljana kupila plinski turbini od Grkov za 123 milijonov 3

Končali so pogajanja o nakupu dveh plinsko-parnih enot, ki bosta nadomestili premogovni enoti pri ogrevanju Ljubljane.

OK & EN
Elektrika
Elektrika Novšak: Regija potrebuje 1.200-megavatno jedrsko elektrarno 64

»V Sloveniji in na Hrvaškem skupaj primanjkuje električne energije za 1.200-megavatno jedrsko elektrarno,« je zatrdil generalni...

OK & EN
Novice
Novice Kdo je Simon Zajc, kandidat za okoljskega ministra 11

Vodenje ministrstva za okolje in prostor se obeta državnemu sekretarju Simonu Zajcu, ki ga na položaj predlaga SMC. Po mnenju prvaka...

OK & EN
Novice
Novice Šesterica toži EU, ker spodbuja kurjenje lesa, kar povzroča več izpustov kot premog 4

Tožniki iz EU in ZDA dokazujejo, kakšno škodo povzroča Evropi in ZDA direktiva, ki šteje med obnovljive vire tudi lesno biomaso.

OK & EN
Nafta+Plin
Nafta+Plin Arso: Za hidravlično lomljenje na Petišovskem polju potrebna presoja vplivov na okolje 11

Agencija RS za okolje (Arso) je odločila, da bo za črpanje plina s hidravličnim lomljenjem na Petišovskem polju, ki mu nasprotujejo...