Okolje & energija

V Sloveniji 1081 funkcionalno degradiranih območij

V Sloveniji je 1081 funkcionalno degradiranih območij, ki skupno obsegajo 3423 hektarjev površin, je pokazal raziskovalni projekt oddelka za geografijo ljubljanske filozofske fakultete s soizvajalci. Ob tem le za 15 odstotkov teh območij že obstajajo konkretni načrti za reaktivacijo, torej državo in občine čaka še veliko dela.

Dogodki O & E

FINANCE
Okolje & energija
Pozor, do 15. marca so odprte prijave za razpis za energetske nagrade 2024
Okolje & energija
Energetika
Okolje & energijaOkolje in energija Pozor, do 15. marca so odprte prijave za razpis za energetske nagrade 2024 3

Nagrade bomo delili na Dnevih energetikov, ki bodo letos 16. in 17. aprila v Portorožu; vabljeni k prijavam!

FINANCE
Okolje & energija
Spoznajte zmagovalce razpisa za okoljske nagrade 2023
Okolje & energija
Okoljsko srečanje
Okolje & energijaNataša Koražija Spoznajte zmagovalce razpisa za okoljske nagrade 2023

Izbirali smo med 23 prijavljenimi, podelili smo 3 glavne nagrade in 6 priznanj v kategorijah: okolju prijazen izdelek, postopek in okolju prijazno podjetje.

FINANCE
Okolje & energija
To so letošnji kandidati za okoljske nagrade
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar To so letošnji kandidati za okoljske nagrade

V četrtek, 16. novembra, podeljujemo priznanja do okolja najbolj prijaznim podjetjem, izdelkom, storitvam in postopkom

Portal podpirajo

 INEA

HSE
 

Eles

Avtor
avtor
13.03.2018 10:31
Dopolnjeno: 13.03.2018 10:34
Čas branja: 2 min

Funkcionalno degradirana območja v Sloveniji se nahajajo v 170 občinah, kar 35 občin ima več kot 10 takih območij. 17 občin ima medtem več kot 50 hektarjev degradiranih površin, kaže študija filozofske fakultete s partnerjema, fakulteto za gradbeništvo in geodezijo ter Geodetskim inštitutom Slovenije. Financirala sta jo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter agencija za raziskovalno dejavnost.

Funkcionalno degradirano območje predstavlja nezadostno izkoriščeno ali zapuščeno območje z vidnim vplivom predhodne rabe in zmanjšano uporabno vrednostjo, ki lahko predstavlja potencial za razvoj, so zapisali avtorji študije. V celoti so v Sloveniji evidentirali 1081 funkcionalno degradiranih območij v skupni površini 3422,7 hektarja, presečni datum je 30. september 2017. Povprečno funkcionalno degradirano območje v Sloveniji obsega 3,2 hektarja.

Raziskovalci so degradirana območja razdelili na devet tipov oziroma kategorij. Po številu so prevladovala območja industrijskih in obrtnih dejavnosti (skupaj 237 območij), sledila so funkcionalno degradirana območja pridobivanja mineralnih surovin (skupaj 170 območij, od tega 128 kamnolomov) in storitvenih dejavnosti (162) - znotraj tega tipa je bilo 84 območij poslovnih, trgovskih in storitvenih dejavnosti.

Po površini so prav tako prevladovala funkcionalna degradirana območja industrijskih in obrtnih dejavnosti (1196,9 hektarja), sledila so območja pridobivanja mineralnih surovin (649,9 hektarja) in infrastrukture (418,4 hektarja). V povprečju so največja degradirana območja industrijskih in obrtnih dejavnosti (5,1 hektarja), najmanjša pa za bivanje (1,1 hektarja).

Regionalno gledano je absolutno največ degradiranih območij v osrednjeslovenski statistični regiji (384), najmanj pa v posavski (40). Največ funkcionalno razvrednotenih površin so raziskovalci evidentirali v osrednjeslovenski regiji, jugovzhodni Slovenija in posavski regiji. V povprečju največja degradirana območja so zaznali v posavski regiji in jugovzhodni Slovenija, najmanjša pa v koroški, pomurski in savinjski regiji.

Ob tem so raziskovalci ugotovili tudi, da je na ravni celotne države le za 15 odstotkov vseh funkcionalno degradiranih območij že sprejet razvojni načrt. Za 30 odstotkov območij obstajajo načrti oz. ideje, realizacija pa še ni opredeljena. Za 18 odstotkov odgovorni nimajo oprijemljivih načrtov, zgolj pobude, za 26 odstotkov območij pa nimajo nobenih načrtov oz. ne vidijo nobenih možnosti sprememb ali razvoja. Za dobro desetino območij podatkov ni.

Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so za STA pojasnili, da je ta razvojni projekt le prvi korak, to je vzpostavitev evidence degradiranih območij v Sloveniji. Problematika degradiranih območij pa je horizontalne narave. "Cilj je, da se obstoječa funkcionalno degradirana območja v Sloveniji v čim večji meri in čim hitreje reaktivirajo, saj predstavljajo pomemben razvojni in prostorski potencial ... hkrati pa pomembno rešujejo prostorsko in okoljsko problematiko," so poudarili.

O tem, na kakšen način se bo držala lotila reševanja oziroma reaktivacije degradiranih območij, enoznačnega odgovora ni. "Glede na vsebinsko raznolikost posameznih primerov bo treba vključiti različna ministrstva v pripravo skupnega programa, ki bo vključeval nabor ukrepov za upravljanje z degradiranimi območji oziroma za reaktivacijo degradiranih območij," so povedali. Je pa gospodarski minister Zdravko Počivalšek že ponudil, da prevzame koordinacijo projekta.

"Zagotovo bomo prednostno obravnavali ekonomsko-poslovne cone, saj je tam že urejena ali vsaj predvidena vsa potrebna infrastruktura, cone pa so kot takšne tudi bolj zanimive za investitorje," so dodali.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite + poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
OGLAS
FINANCE
Nepremičnine
Nepremičnine Kakšen mora biti kakovosten servis kosilnice

Vključevati mora vse potrebne preglede in popravila kosilnice oziroma vrtnega traktorja ali riderja – opravite ga pri strokovnjaku.

FINANCE
Evrsko območje – otok stabilnosti
Aktualno
Korak v smeri individualizacije psihiatričnega zdravljenja
Medicina danes
AktualnoMag. Samo Pitamic* Korak v smeri individualizacije psihiatričnega zdravljenja

Povečana aktivnost posebnega območja možganske skorje bo morda v pomoč pri izboru obravnave bolnikov z depresijo.

FINANCE
Subvencije
Kako do subvencije za naložbe na območjih z visoko brezposelnostjo
Subvencije
SubvencijeTeja Grapulin Kako do subvencije za naložbe na območjih z visoko brezposelnostjo

Skupno je za Pomurje, Zasavje in Pokolpje na voljo slabe štiri milijone evrov

FINANCE
Okolje & energija
Mariborski nesmisel: subvencionirali bi le plin, plinovoda pa ni
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar Mariborski nesmisel: subvencionirali bi le plin, plinovoda pa ni

Predstavljamo neživljenjski zaplet: Mariborčan ne more dobiti subvencije Eko sklada, ker se sme ogrevati samo na plin, vendar pa nima dostopa do plinovoda.

FINANCE
Nepremičnine
Kako mariborska gradbena fakulteta sodeluje pri razvoju občine Podlehnik
Nepremičnine
NepremičnineVasilij Krivec Kako mariborska gradbena fakulteta sodeluje pri razvoju občine Podlehnik 1

Mariborska fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo z občino Podlehnik sodeluje pri projektu za aktivnejši trajnostni razvoj. V Podlehniku si namreč želijo privabiti več prebivalcev in razviti raznoliko turistično ponudbo.

FINANCE
Subvencije
TOP razpisi tega tedna: regionalno razvojni sklad, kmetijsko ministrstvo, občine ...
Subvencije
SubvencijeAnja Zaletel TOP razpisi tega tedna: regionalno razvojni sklad, kmetijsko ministrstvo, občine ...

Objavljamo izbor sveže odprtih razpisov za subvencije

FINANCE
Bomo na evrskem območju sploh dočakali konec kvantitativnega sproščanja?
Finance
Tadej Kotnik Bomo na evrskem območju sploh dočakali konec kvantitativnega sproščanja? 9

V zadnjih dveh letih in pol je evrsko območje ob izdatnem zalivanju bank in trgov s sveže »natisnjenimi« evri ter ob zagotavljanju rekordno poceni zadolževanja dosegalo podobno rast kot ZDA brez takega zalivanja in ob občutno dražjem zadolževanju. Mnogi so kljub temu opevali »evrsko zlato dobo«, ki da bo kar trajala, v zadnjih tednih pa je vse več pomislekov in razmislekov, ali je morda že minila.