Kupovanje zelenih pravic je »princip, boleč za racionalno razumevanje ekonomije« Kupovanje zelenih pravic je »princip, boleč za racionalno razumevanje ekonomije« Slovenija bo imela premalo obnovljivih virov energije (OVE), zato bo morala kupovati tako imenovane zelene pravice v državah, ki so svoje cilje pri OVE izpolnile.
Najmočnejši svetovni finančniki: kdor se ne bo prilagodil razogljičenju, bo izginil Najmočnejši svetovni finančniki: kdor se ne bo prilagodil razogljičenju, bo izginil Nadzorniki finančnih sistemov so izdali svoje najmočnejše podnebno opozorilo doslej: odprto pismo centralnih bančnikov zaradi tveganj, ki jih finančnemu sistemu prinašajo podnebne spremembe.
Slovenija do leta 2020 težko do 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije Slovenija do leta 2020 težko do 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije Vlada se je seznanila z informacijo, da Sloveniji do leta 2020 morda ne bo uspelo doseči zastavljenega 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v skupni rabi bruto končne energije. Delež bi morala povečati za okoli trikrat toliko, kot ga je med letoma 2010 in 2017. Infrastrukturno ministrstvo sicer v letih 2019 in 2020 za to načrtuje ukrepe.
V Revozu se pripravljajo na postavitev baterijskih hranilnikov električne energije V Revozu se pripravljajo na postavitev baterijskih hranilnikov električne energije Silvo Balant iz Revoza je pojasnil, kakšni so učinki energetske optimizacije v novomeškem podjetju, katere ukrepe so že izvedli in katere še načrtujejo.

V Sloveniji 1081 funkcionalno degradiranih območij

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
okolje   dodaj
industrija   dodaj
Zdravko Počivalšek dodaj
 
Čas branja: 2 min
13.03.2018  10:31  Dopolnjeno: 13.03.2018 10:34
V Sloveniji je 1081 funkcionalno degradiranih območij, ki skupno obsegajo 3423 hektarjev površin, je pokazal raziskovalni projekt oddelka za geografijo ljubljanske filozofske fakultete s soizvajalci. Ob tem le za 15 odstotkov teh območij že obstajajo konkretni načrti za reaktivacijo, torej državo in občine čaka še veliko dela.
avtor
V Sloveniji 1081 funkcionalno degradiranih območij

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
okolje   dodaj
industrija   dodaj
Zdravko Počivalšek dodaj

Funkcionalno degradirana območja v Sloveniji se nahajajo v 170 občinah, kar 35 občin ima več kot 10 takih območij. 17 občin ima medtem več kot 50 hektarjev degradiranih površin, kaže študija filozofske fakultete s partnerjema, fakulteto za gradbeništvo in geodezijo ter Geodetskim inštitutom Slovenije. Financirala sta jo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter agencija za raziskovalno dejavnost.

Funkcionalno degradirano območje predstavlja nezadostno izkoriščeno ali zapuščeno območje z vidnim vplivom predhodne rabe in zmanjšano uporabno vrednostjo, ki lahko predstavlja potencial za razvoj, so zapisali avtorji študije. V celoti so v Sloveniji evidentirali 1081 funkcionalno degradiranih območij v skupni površini 3422,7 hektarja, presečni datum je 30. september 2017. Povprečno funkcionalno degradirano območje v Sloveniji obsega 3,2 hektarja.

Raziskovalci so degradirana območja razdelili na devet tipov oziroma kategorij. Po številu so prevladovala območja industrijskih in obrtnih dejavnosti (skupaj 237 območij), sledila so funkcionalno degradirana območja pridobivanja mineralnih surovin (skupaj 170 območij, od tega 128 kamnolomov) in storitvenih dejavnosti (162) - znotraj tega tipa je bilo 84 območij poslovnih, trgovskih in storitvenih dejavnosti.

Po površini so prav tako prevladovala funkcionalna degradirana območja industrijskih in obrtnih dejavnosti (1196,9 hektarja), sledila so območja pridobivanja mineralnih surovin (649,9 hektarja) in infrastrukture (418,4 hektarja). V povprečju so največja degradirana območja industrijskih in obrtnih dejavnosti (5,1 hektarja), najmanjša pa za bivanje (1,1 hektarja).

Regionalno gledano je absolutno največ degradiranih območij v osrednjeslovenski statistični regiji (384), najmanj pa v posavski (40). Največ funkcionalno razvrednotenih površin so raziskovalci evidentirali v osrednjeslovenski regiji, jugovzhodni Slovenija in posavski regiji. V povprečju največja degradirana območja so zaznali v posavski regiji in jugovzhodni Slovenija, najmanjša pa v koroški, pomurski in savinjski regiji.

Ob tem so raziskovalci ugotovili tudi, da je na ravni celotne države le za 15 odstotkov vseh funkcionalno degradiranih območij že sprejet razvojni načrt. Za 30 odstotkov območij obstajajo načrti oz. ideje, realizacija pa še ni opredeljena. Za 18 odstotkov odgovorni nimajo oprijemljivih načrtov, zgolj pobude, za 26 odstotkov območij pa nimajo nobenih načrtov oz. ne vidijo nobenih možnosti sprememb ali razvoja. Za dobro desetino območij podatkov ni.

Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so za STA pojasnili, da je ta razvojni projekt le prvi korak, to je vzpostavitev evidence degradiranih območij v Sloveniji. Problematika degradiranih območij pa je horizontalne narave. "Cilj je, da se obstoječa funkcionalno degradirana območja v Sloveniji v čim večji meri in čim hitreje reaktivirajo, saj predstavljajo pomemben razvojni in prostorski potencial ... hkrati pa pomembno rešujejo prostorsko in okoljsko problematiko," so poudarili.

O tem, na kakšen način se bo držala lotila reševanja oziroma reaktivacije degradiranih območij, enoznačnega odgovora ni. "Glede na vsebinsko raznolikost posameznih primerov bo treba vključiti različna ministrstva v pripravo skupnega programa, ki bo vključeval nabor ukrepov za upravljanje z degradiranimi območji oziroma za reaktivacijo degradiranih območij," so povedali. Je pa gospodarski minister Zdravko Počivalšek že ponudil, da prevzame koordinacijo projekta.

"Zagotovo bomo prednostno obravnavali ekonomsko-poslovne cone, saj je tam že urejena ali vsaj predvidena vsa potrebna infrastruktura, cone pa so kot takšne tudi bolj zanimive za investitorje," so dodali.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Elektrika
Elektrika V Nemčiji trdijo, da e-avto onesnažuje bolj od dizla in navijajo za vodik ter zeleni metan 32

Trije nemški raziskovalci so objavili študijo, v kateri trdijo, da je ogljični odtis električnega avta v Nemčiji večji od dizelskega....

OK & EN
Elektrika
Elektrika GEN-I: to je sončna elektrarna, ki ni vključena v nobeno podporno shemo

GEN-I in Steklarna Hrastnik sta predstavila projekt za pridobivanje vodika in sončno elektrarno, ki bo projektu zagotovila elektriko.

OK & EN
Elektrika
Elektrika Kdo sta Besek in Brankovič, ki sta pred nekaj dnevi prišla v HSE 3

Nadzorni svet HSE je včeraj na izredni seji za začasnega poslovnega direktorja imenoval Tomaža Beska, člana nadzornega sveta družbe,...

OK & EN
Novice
Novice V Ljubljani podpisana pogodba, težka krepko čez sto milijonov 3

V Energetiki Ljubljana so podpisali pogodbo za dobavo glavne tehnološke opreme za izgradnjo plinsko-parne enote.

OK & EN
Elektrika
Elektrika Projekt, ki bo v Lučah omogočil, da si bodo lahko vso elektriko proizvedli sami in iz obnovljivih virov 1

Petrol, Elektro Celje in ljubljanska fakulteta za elek­trotehniko postavljajo v Lučah v Zgornji Savinjski dolini prvo slovensko...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Prihajajo spremembe pri prispevkih za samooskrbne elektrarne

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo je na okrogli mizi elektrodistribucije napovedal spremembe pri obremenitvah elektrarn za...

OK & EN
Elektrika
Elektrika V GEN-I bodo zaposlili sto novih sodelavcev »za zeleno revolucijo v Sloveniji«

Iz Skupine GEN-I so sporočili, da iščejo nove sodelavce s področja naravoslovnih, ekonomskih in humanističnih ved: »Z vrhunsko ekipo...