Letos na Dnevih energetikov: kaj prinaša razogljičenje vašemu podjetju Letos na Dnevih energetikov: kaj prinaša razogljičenje vašemu podjetju V nobenem resnem energetskem podjetju ne mislijo, da bo energetski sistem leta 2030 tak, kot je danes, pravi Gabrielle Walker, ki bo glavna govornica na konferenci Dnevi energetikov aprila letos.
Kako in zakaj je škofjeloški Knauf postal platinast Kako in zakaj je škofjeloški Knauf postal platinast V škofjeloškem podjetju Knauf Insulation so razložili, kaj je platinasti certifikat DGNB, ki so ga pred nekaj dnevi dobil za svojo stavbo Knauf Insulation Experience Center.
Teš zaradi skrite napake od General Electrica terja četrt milijona evrov Teš zaradi skrite napake od General Electrica terja četrt milijona evrov Termoelektrarna Šoštanj zaradi odkritih napak pri zamenjavi cevi v šestem bloku (Teš 6) do družbe General Electric uveljavlja zahtevek iz naslova skrite napake. Če bodo uspeli dokazati, da gre za skrito napako, bo ta moral povrniti 250.000 evrov, je infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek zapisala v odgovoru na poslansko vprašanje.
Množica podjetij ne pozna zakonskih podlag o okoljski škodi Množica podjetij ne pozna zakonskih podlag o okoljski škodi Dve tretjini malih in srednje velikih podjetji ne poznata zakonskih podlag o odgovornosti za povzročeno okoljsko škodo, so sporočili iz družbe Tax-Fin-Lex po delavnici o okoljski odgovornosti.
Bistvena sprememba pri podporni shemi za zeleno elektriko Bistvena sprememba pri podporni shemi za zeleno elektriko Na Agenciji za energijo do 11. februarja zbirajo prijave investitorjev, ki želijo pridobiti podporo za elektrarne na obnovljive vire ali kogeneracije. Vendar je tokratni poziv drugačen od dosedanjih.

V Sloveniji 1081 funkcionalno degradiranih območij

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
okolje   dodaj
industrija   dodaj
Zdravko Počivalšek dodaj
 
Čas branja: 2 min
13.03.2018  10:31  Dopolnjeno: 13.03.2018 10:34
V Sloveniji je 1081 funkcionalno degradiranih območij, ki skupno obsegajo 3423 hektarjev površin, je pokazal raziskovalni projekt oddelka za geografijo ljubljanske filozofske fakultete s soizvajalci. Ob tem le za 15 odstotkov teh območij že obstajajo konkretni načrti za reaktivacijo, torej državo in občine čaka še veliko dela.
avtor
V Sloveniji 1081 funkcionalno degradiranih območij

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
okolje   dodaj
industrija   dodaj
Zdravko Počivalšek dodaj

Funkcionalno degradirana območja v Sloveniji se nahajajo v 170 občinah, kar 35 občin ima več kot 10 takih območij. 17 občin ima medtem več kot 50 hektarjev degradiranih površin, kaže študija filozofske fakultete s partnerjema, fakulteto za gradbeništvo in geodezijo ter Geodetskim inštitutom Slovenije. Financirala sta jo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter agencija za raziskovalno dejavnost.

Funkcionalno degradirano območje predstavlja nezadostno izkoriščeno ali zapuščeno območje z vidnim vplivom predhodne rabe in zmanjšano uporabno vrednostjo, ki lahko predstavlja potencial za razvoj, so zapisali avtorji študije. V celoti so v Sloveniji evidentirali 1081 funkcionalno degradiranih območij v skupni površini 3422,7 hektarja, presečni datum je 30. september 2017. Povprečno funkcionalno degradirano območje v Sloveniji obsega 3,2 hektarja.

Raziskovalci so degradirana območja razdelili na devet tipov oziroma kategorij. Po številu so prevladovala območja industrijskih in obrtnih dejavnosti (skupaj 237 območij), sledila so funkcionalno degradirana območja pridobivanja mineralnih surovin (skupaj 170 območij, od tega 128 kamnolomov) in storitvenih dejavnosti (162) - znotraj tega tipa je bilo 84 območij poslovnih, trgovskih in storitvenih dejavnosti.

Po površini so prav tako prevladovala funkcionalna degradirana območja industrijskih in obrtnih dejavnosti (1196,9 hektarja), sledila so območja pridobivanja mineralnih surovin (649,9 hektarja) in infrastrukture (418,4 hektarja). V povprečju so največja degradirana območja industrijskih in obrtnih dejavnosti (5,1 hektarja), najmanjša pa za bivanje (1,1 hektarja).

Regionalno gledano je absolutno največ degradiranih območij v osrednjeslovenski statistični regiji (384), najmanj pa v posavski (40). Največ funkcionalno razvrednotenih površin so raziskovalci evidentirali v osrednjeslovenski regiji, jugovzhodni Slovenija in posavski regiji. V povprečju največja degradirana območja so zaznali v posavski regiji in jugovzhodni Slovenija, najmanjša pa v koroški, pomurski in savinjski regiji.

Ob tem so raziskovalci ugotovili tudi, da je na ravni celotne države le za 15 odstotkov vseh funkcionalno degradiranih območij že sprejet razvojni načrt. Za 30 odstotkov območij obstajajo načrti oz. ideje, realizacija pa še ni opredeljena. Za 18 odstotkov odgovorni nimajo oprijemljivih načrtov, zgolj pobude, za 26 odstotkov območij pa nimajo nobenih načrtov oz. ne vidijo nobenih možnosti sprememb ali razvoja. Za dobro desetino območij podatkov ni.

Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so za STA pojasnili, da je ta razvojni projekt le prvi korak, to je vzpostavitev evidence degradiranih območij v Sloveniji. Problematika degradiranih območij pa je horizontalne narave. "Cilj je, da se obstoječa funkcionalno degradirana območja v Sloveniji v čim večji meri in čim hitreje reaktivirajo, saj predstavljajo pomemben razvojni in prostorski potencial ... hkrati pa pomembno rešujejo prostorsko in okoljsko problematiko," so poudarili.

O tem, na kakšen način se bo držala lotila reševanja oziroma reaktivacije degradiranih območij, enoznačnega odgovora ni. "Glede na vsebinsko raznolikost posameznih primerov bo treba vključiti različna ministrstva v pripravo skupnega programa, ki bo vključeval nabor ukrepov za upravljanje z degradiranimi območji oziroma za reaktivacijo degradiranih območij," so povedali. Je pa gospodarski minister Zdravko Počivalšek že ponudil, da prevzame koordinacijo projekta.

"Zagotovo bomo prednostno obravnavali ekonomsko-poslovne cone, saj je tam že urejena ali vsaj predvidena vsa potrebna infrastruktura, cone pa so kot takšne tudi bolj zanimive za investitorje," so dodali.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Novice
Novice Koliko morate odšteti za po novem plačljive plastične vrečke 31

V Mercatorju in Sparu smo preverili, koliko stane plastična vrečka na samopostrežni blagajni in kako jo dobite.

OK & EN
Novice
Novice Božično darilo Magni: Arso ji je izdal okoljevarstveno dovoljenje 14

Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) je izdala okoljevarstveno dovoljenje Magni Steyr za obratovanje naprave Magna Nukleus v...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Elektro Božiček 1: omrežnina za elektriko bo za gospodinjstva malce nižja

V tipičnem gospodinjstvu, ki porabi 3.500 kilovatnih ur električne energije na leto, bodo v letu 2019 plačali osem evrov manj omrežnine...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Honda: litij ionske baterije bi lahko zamenjali z fluorid ionskimi 51

Kalifornijski inštitut Caltech, Nasin laboratorij JPL in Honda so predstavili novo tehnologijo, ki je po zagotovilih avtorjev boljša od...

OK & EN
Novice
Novice Goodyear do gradbenega dovoljenja po novem zakonu v štirih mesecih 2

Goodyear Dunlop Sava Tires je po integralnem postopku prišel do gradbenega dovoljenja v štirih mesecih. To je prvo gradbeno dovoljenje...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Elektro Božiček 2: tudi stanovalcem blokov samooskrbne fotovoltaike

Na ministrstvu za infrastrukturo so pripravili predlog Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov in jo dali v javno...

OK & EN
Odpadki
Odpadki (video, foto) V Ljubljani je gora odpadkov, ki se kar nočejo pospraviti

Julija smo poročali o kupu, v katerem je bilo več kot 20 tisoč kubičnih metrov gradbenih odpadkov podjetja KPL. V podjetju so...

OK & EN
Novice
Novice Izbrali prvo slovensko inženirko leta

Nosilka naziva Inženirka leta 2018 je Dora Domajnko, magistrica elektrotehnike in razvojna inženirka v RLS merilna tehnika.