Funkcionalno degradirana območja v Sloveniji se nahajajo v 170 občinah, kar 35 občin ima več kot 10 takih območij. 17 občin ima medtem več kot 50 hektarjev degradiranih površin, kaže študija filozofske fakultete s partnerjema, fakulteto za gradbeništvo in geodezijo ter Geodetskim inštitutom Slovenije. Financirala sta jo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter agencija za raziskovalno dejavnost.
Funkcionalno degradirano območje predstavlja nezadostno izkoriščeno ali zapuščeno območje z vidnim vplivom predhodne rabe in zmanjšano uporabno vrednostjo, ki lahko predstavlja potencial za razvoj, so zapisali avtorji študije. V celoti so v Sloveniji evidentirali 1081 funkcionalno degradiranih območij v skupni površini 3422,7 hektarja, presečni datum je 30. september 2017. Povprečno funkcionalno degradirano območje v Sloveniji obsega 3,2 hektarja.
Raziskovalci so degradirana območja razdelili na devet tipov oziroma kategorij. Po številu so prevladovala območja industrijskih in obrtnih dejavnosti (skupaj 237 območij), sledila so funkcionalno degradirana območja pridobivanja mineralnih surovin (skupaj 170 območij, od tega 128 kamnolomov) in storitvenih dejavnosti (162) - znotraj tega tipa je bilo 84 območij poslovnih, trgovskih in storitvenih dejavnosti.
Po površini so prav tako prevladovala funkcionalna degradirana območja industrijskih in obrtnih dejavnosti (1196,9 hektarja), sledila so območja pridobivanja mineralnih surovin (649,9 hektarja) in infrastrukture (418,4 hektarja). V povprečju so največja degradirana območja industrijskih in obrtnih dejavnosti (5,1 hektarja), najmanjša pa za bivanje (1,1 hektarja).
Regionalno gledano je absolutno največ degradiranih območij v osrednjeslovenski statistični regiji (384), najmanj pa v posavski (40). Največ funkcionalno razvrednotenih površin so raziskovalci evidentirali v osrednjeslovenski regiji, jugovzhodni Slovenija in posavski regiji. V povprečju največja degradirana območja so zaznali v posavski regiji in jugovzhodni Slovenija, najmanjša pa v koroški, pomurski in savinjski regiji.
Ob tem so raziskovalci ugotovili tudi, da je na ravni celotne države le za 15 odstotkov vseh funkcionalno degradiranih območij že sprejet razvojni načrt. Za 30 odstotkov območij obstajajo načrti oz. ideje, realizacija pa še ni opredeljena. Za 18 odstotkov odgovorni nimajo oprijemljivih načrtov, zgolj pobude, za 26 odstotkov območij pa nimajo nobenih načrtov oz. ne vidijo nobenih možnosti sprememb ali razvoja. Za dobro desetino območij podatkov ni.
Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so za STA pojasnili, da je ta razvojni projekt le prvi korak, to je vzpostavitev evidence degradiranih območij v Sloveniji. Problematika degradiranih območij pa je horizontalne narave. "Cilj je, da se obstoječa funkcionalno degradirana območja v Sloveniji v čim večji meri in čim hitreje reaktivirajo, saj predstavljajo pomemben razvojni in prostorski potencial ... hkrati pa pomembno rešujejo prostorsko in okoljsko problematiko," so poudarili.
O tem, na kakšen način se bo držala lotila reševanja oziroma reaktivacije degradiranih območij, enoznačnega odgovora ni. "Glede na vsebinsko raznolikost posameznih primerov bo treba vključiti različna ministrstva v pripravo skupnega programa, ki bo vključeval nabor ukrepov za upravljanje z degradiranimi območji oziroma za reaktivacijo degradiranih območij," so povedali. Je pa gospodarski minister Zdravko Počivalšek že ponudil, da prevzame koordinacijo projekta.
"Zagotovo bomo prednostno obravnavali ekonomsko-poslovne cone, saj je tam že urejena ali vsaj predvidena vsa potrebna infrastruktura, cone pa so kot takšne tudi bolj zanimive za investitorje," so dodali.
