Koliko odpadkov termično obdelajo v Salonitu in koliko bi jih še lahko Koliko odpadkov termično obdelajo v Salonitu in koliko bi jih še lahko V Salonitu Anhovo bodo letos uporabili 105 tisoč ton alternativnih goriv. Dovoljenje imajo za 109 tisoč ton. S prilagoditvijo naprav pa bi jih lahko porabili še enkrat toliko.
To je električni avto, ki so ga naredili dijaki To je električni avto, ki so ga naredili dijaki Dijaki treh srednjih šol so pod mentorstvom Inštituta Metron Andreja Pečjaka predelali klasičnega bencinskega smarta v električnega. Vozilo so predstavili na Srednji šoli tehniških strok Šiška.
2019: leto energetskih odločitev 2019: leto energetskih odločitev Leta 2019 bodo v energetiki verjetno sprejete vsaj nekatere od odločitev, ki so jih pristojni nekaj let odlagali.
10 odgovorov na ključna vprašanja o plinu v Petišovcih 10 odgovorov na ključna vprašanja o plinu v Petišovcih Tako kot v Prekmurju pridobivajo plin tudi na Hrvaškem in Madžarskem, pa niso zaznali nobenih negativnih vplivov, pravi Željko Vukelić, docent na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Sežigalnica odpadkov pridobiva vse več podpore Sežigalnica odpadkov pridobiva vse več podpore Na odboru DZ za infrastrukturo so ob sprejemanju interventnega zakona o odpadkih govorili tudi o morebitni novi sežigalnici odpadkov.

V Sloveniji 1081 funkcionalno degradiranih območij

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
okolje   dodaj
industrija   dodaj
Zdravko Počivalšek dodaj
 
Čas branja: 2 min
13.03.2018  10:31  Dopolnjeno: 13.03.2018 10:34
V Sloveniji je 1081 funkcionalno degradiranih območij, ki skupno obsegajo 3423 hektarjev površin, je pokazal raziskovalni projekt oddelka za geografijo ljubljanske filozofske fakultete s soizvajalci. Ob tem le za 15 odstotkov teh območij že obstajajo konkretni načrti za reaktivacijo, torej državo in občine čaka še veliko dela.
avtor
V Sloveniji 1081 funkcionalno degradiranih območij

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
okolje   dodaj
industrija   dodaj
Zdravko Počivalšek dodaj

Funkcionalno degradirana območja v Sloveniji se nahajajo v 170 občinah, kar 35 občin ima več kot 10 takih območij. 17 občin ima medtem več kot 50 hektarjev degradiranih površin, kaže študija filozofske fakultete s partnerjema, fakulteto za gradbeništvo in geodezijo ter Geodetskim inštitutom Slovenije. Financirala sta jo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter agencija za raziskovalno dejavnost.

Funkcionalno degradirano območje predstavlja nezadostno izkoriščeno ali zapuščeno območje z vidnim vplivom predhodne rabe in zmanjšano uporabno vrednostjo, ki lahko predstavlja potencial za razvoj, so zapisali avtorji študije. V celoti so v Sloveniji evidentirali 1081 funkcionalno degradiranih območij v skupni površini 3422,7 hektarja, presečni datum je 30. september 2017. Povprečno funkcionalno degradirano območje v Sloveniji obsega 3,2 hektarja.

Raziskovalci so degradirana območja razdelili na devet tipov oziroma kategorij. Po številu so prevladovala območja industrijskih in obrtnih dejavnosti (skupaj 237 območij), sledila so funkcionalno degradirana območja pridobivanja mineralnih surovin (skupaj 170 območij, od tega 128 kamnolomov) in storitvenih dejavnosti (162) - znotraj tega tipa je bilo 84 območij poslovnih, trgovskih in storitvenih dejavnosti.

Po površini so prav tako prevladovala funkcionalna degradirana območja industrijskih in obrtnih dejavnosti (1196,9 hektarja), sledila so območja pridobivanja mineralnih surovin (649,9 hektarja) in infrastrukture (418,4 hektarja). V povprečju so največja degradirana območja industrijskih in obrtnih dejavnosti (5,1 hektarja), najmanjša pa za bivanje (1,1 hektarja).

Regionalno gledano je absolutno največ degradiranih območij v osrednjeslovenski statistični regiji (384), najmanj pa v posavski (40). Največ funkcionalno razvrednotenih površin so raziskovalci evidentirali v osrednjeslovenski regiji, jugovzhodni Slovenija in posavski regiji. V povprečju največja degradirana območja so zaznali v posavski regiji in jugovzhodni Slovenija, najmanjša pa v koroški, pomurski in savinjski regiji.

Ob tem so raziskovalci ugotovili tudi, da je na ravni celotne države le za 15 odstotkov vseh funkcionalno degradiranih območij že sprejet razvojni načrt. Za 30 odstotkov območij obstajajo načrti oz. ideje, realizacija pa še ni opredeljena. Za 18 odstotkov odgovorni nimajo oprijemljivih načrtov, zgolj pobude, za 26 odstotkov območij pa nimajo nobenih načrtov oz. ne vidijo nobenih možnosti sprememb ali razvoja. Za dobro desetino območij podatkov ni.

Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so za STA pojasnili, da je ta razvojni projekt le prvi korak, to je vzpostavitev evidence degradiranih območij v Sloveniji. Problematika degradiranih območij pa je horizontalne narave. "Cilj je, da se obstoječa funkcionalno degradirana območja v Sloveniji v čim večji meri in čim hitreje reaktivirajo, saj predstavljajo pomemben razvojni in prostorski potencial ... hkrati pa pomembno rešujejo prostorsko in okoljsko problematiko," so poudarili.

O tem, na kakšen način se bo držala lotila reševanja oziroma reaktivacije degradiranih območij, enoznačnega odgovora ni. "Glede na vsebinsko raznolikost posameznih primerov bo treba vključiti različna ministrstva v pripravo skupnega programa, ki bo vključeval nabor ukrepov za upravljanje z degradiranimi območji oziroma za reaktivacijo degradiranih območij," so povedali. Je pa gospodarski minister Zdravko Počivalšek že ponudil, da prevzame koordinacijo projekta.

"Zagotovo bomo prednostno obravnavali ekonomsko-poslovne cone, saj je tam že urejena ali vsaj predvidena vsa potrebna infrastruktura, cone pa so kot takšne tudi bolj zanimive za investitorje," so dodali.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Elektrika
Elektrika Kdaj enotarifno merjenje elektrike? Kaj pa, če imate toplotno črpalko?

Praviloma velja, da se dvotarifno merjenje splača, če gospodinjstvo v času manjše tarife porabi približno 30 odstotkov električne...

OK & EN
Novice
Novice Od ljubljanskega referenta do top 10 na svetu 4

Širši javnosti povsem neznano slovensko podjetje Belektron že vrsto let uspešno deluje v eni od niš mednarodnega finančnega trga v...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Slovenski raziskovalci izdelali rekordno sončno celico 14

Tandemska sončna celica slovenskih avtorjev ima doslej najvišjo učinkovitost pretvorbe svetlobne energije v električno.

OK & EN
Odpadki
Odpadki Minister Leben, tale bo pa težka! Zdaj vam nasprotuje GZS. 1

Država bo težko uspela dokazati da so za neprevzete kupe embalaže odgovorne embalažne družbe, so zapisali na Gospodarski zbornici...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Evropske elektro napovedi: konec januarja bo za Slovenijo težak 11

V evropskem združenju operaterjev prenosnega elektroenergetskega omrežja ENTSO-E so objavili napovedi električne proizvodnje za...

OK & EN
Novice
Novice Kateremu Slovencu je premoženje najbolj zraslo? Trgovcu z ogljikovim dioksidom!

Z letošnje lestvice 100 najbogatejših Slovencev revije Manager smo za portal Okolje & energija pobrskali za tistimi, ki so blizu...

OK & EN
Novice
Novice Zveza potrošnikov: klasičnih peči na drva ne bo več mogoče kupiti 7

Na okoljskem ministrstvu so napovedali, da bodo poskrbeli, da neustreznih peči za centralno ogrevanje ne bo več na trgu.

OK & EN
Elektrika
Elektrika V Ljubljani kmalu še en ponudnik souporabe e-avtov, v Sloveniji kitajski e-avti 6

Podjetje Plan-net solar bo v kratkem ponudilo na trgu kitajske mini električne avte, za leto 2019 pa načrtujejo postavitev omrežja za...