Sodelujte na razpisu okoljskih nagrad Financ Sodelujte na razpisu okoljskih nagrad Financ Podjetja, od mikro do največjih, ustanove, samostojne podjetnike, društva in tudi fizične osebe vabimo k prijavi na razpis okoljskih nagrad Časnika Finance in Eko sklada.
E-mobilnost: že po sto metrih vožnje se argumenti spremenijo E-mobilnost: že po sto metrih vožnje se argumenti spremenijo Na posvetu o zeleni mobilnosti v slovenskih podjetjih so sogovorniki predstavili prve poslovne izkušnje z električnimi vozili.
E-polnilni sistemi: pospešek polnjenju in pomoč elektro-energetskemu sistemu E-polnilni sistemi: pospešek polnjenju in pomoč elektro-energetskemu sistemu Vse več pozornosti pri polnjenju električnih vozil je namenjeno razvoju polnilnih mest, pojasnjuje Peter Habjan iz podjetja Emicon Adria.
Podnebnim spremembam prednost v novi finančni perspektivi Podnebnim spremembam prednost v novi finančni perspektivi Prihodnja finančna perspektiva daje veliko prednost soočanju s podnebnimi spremembami, s sušo, točo, zmrzaljo, žledolomi, vetrolomi in drugimi ujmami, je povedala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec.
Ministrstvo predlagalo podaljšanje uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov Ministrstvo predlagalo podaljšanje uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov Ministrstvo za gospodarstvo je vladi v sprejem znova predlagalo polletno podaljšanje uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov, je razvidno iz predloga uredbe, objavljenega med vladnimi gradivi v obravnavi. Konec meseca namreč poteče prejšnje podaljšanje uredbe, potem ko ministrstvo februarja ni bilo uspešno s predlogom popolne liberalizacije cen.

DZ zavrnil zakon o izgradnji hidroelektrarn na srednji Savi

Čas branja: 1 min
23.03.2018  00:45  Dopolnjeno: 23.03.2018 00:59
DZ je zavrnili predlog zakona o načinu izgradnje infrastrukture in pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala srednje Save.
avtor
DZ zavrnil zakon o izgradnji hidroelektrarn na srednji Savi

Predlog zakona o izgradnji hidroelektrarn na srednji Savi je vložil Ivan Hršak (DeSUS). V DeSUS, SDS in NSi ga vidijo kot pomemben korak k hitrejši izgradnji hidroelektrarn, SMC in Levica pa menita, da tak zakon ni potreben.

Po predlogu bi koncesijo podelili neposredno družbi Srednjesavske elektrarne, ki je v 100-odstotni lasti Holdinga Slovenske elektrarne, za dobo 50 let. Koncesionar bi vsako leto državi plačal 10 odstotkov vrednosti proizvedene električne energije in vodno povračilo.

Državni prostorski načrti za prve tri hidroelektrarne (Suhadol, Trbovlje in Renke) bi morali biti izdelani do leta 2021. Denar za gradnjo bi po predlogu zagotovila vodni in podnebni sklad; če v njih ne bi bilo dovolj sredstev, pa bi lahko vlada manjkajoča sredstva zagotovila tudi iz integralnega proračuna.

Vlada je sicer ves čas trdila, da je tik pred podpisom koncesijske pogodbe za gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi, zato zakon ni potreben. Odprta vprašanja glede sklepanja pogodbe naj bi obravnavala na seji minulo sredo, ko je dogajanje zasenčil odstop premierja Mira Cerarja. Iz sporočila po seji vlade ni bilo razvidno, ali je beseda o tem res tekla.

Podporo predlogu so v sredini predstavitvi stališč poslanskih skupin poleg DeSUS izrazili še v SDS in NSi. Po besedah Tomaža Lisca (SDS) je takšen zakon nujni pogoj, če želi Slovenija "resno govoriti" o energetski samooskrbi in obnovljivih virih.

Z Zvonkom Lahom (NSi) sta izpostavila pomen hitre gradnje hidroelektrarn, Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) pa je spomnila, da mora biti do leta 2020 najmanj 25 odstotkov energije pridobljene iz obnovljivih virov.

V Levici predlog zakona po besedah Violete Tomić medtem ocenjujejo kot spornega tako po vsebini kot po načinu sprejemanja. Poudarila je, da do gradnje na srednji Savi še ni prišlo izključno zato, ker še ni bila sklenjena koncesijska pogodba.

Da se je projekt ustavil pri pogodbi, se je strinjal tudi Igor Zorčič (SMC), ki je zagotovil, da si vlada prizadeva za podpis. Dikcija, ki jo vsebuje Hršakov zakon, bi po njihovem mnenju lahko celo razveljavila že podeljeno koncesijo in ustavila projekt, zato predlogu nasprotujejo.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Novice
Novice Ljubljana kot Los Angeles: ceste barvajo na belo 2

Včeraj položeni asfalt v središču Ljubljane so prebarvali na belo. V Los Angelesu tako znižujejo temperaturo zraka v mestu.

OK & EN
Elektrika
Elektrika Padli trgovec z elektriko – deset let po zlomu Lehmana še ena zgodba o bankrotu

Eden najbogatejših Norvežanov, sicer trgovec s terminskimi pogodbami na elektriko, se je tako močno zašpekuliral, da je zatresel...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Zakaj je star clio dražji kot skoraj nov zoe, a ne za tiste s 600 evri plače 3

Ministrstvo za infrastrukturo odgovarja na bojazni nekaterih energetikov, ki so prepričani, da energetski koncept onemogoča gradnjo...

OK & EN
Odpadki
Odpadki Vrsta neprijetnih in manj znanih resnic o recikliranju odpadkov 2

Kolikšen delež odpadkov je v resnici mogoče reciklirati, kam gredo odpadki po odvozu z dvorišč komunalnih družb, zakaj je bil sežig...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Zakaj ob toplotnih črpalkah dodatni viri ogrevanja niso potrebni

Pred časom je veljalo, da toplotna črpalka pri nižjih temperaturah ni zadoščala in je bilo treba imeti dodatno ogrevanje. Komu naj...

OK & EN
Zakaj ni fotovoltaik na strehah stanovanjskih blokov 9

Dejan Paravan iz GEN-I je razložil, kakšne so izkušnje dve leti po uvedbi uredbe o samooskrbi.

OK & EN
Elektrika
Elektrika Nemški pogled: Zakaj je zastal razvoj slovenskega trga elektrike in kaj to prinaša 2

Na energetskem trgu se dogaja revolucija, ki pa ji s takšnim regulatornim okvirom, kot je slovenski, ne moremo slediti, meni Karl Kraus,...

OK & EN
Novice
Novice Kdo so državni sekretarji na okolju in infrastrukturi

Na prvi seji vlade so imenovali državne sekretarje; na okoljsko ministrstvo prihaja arhitekt Aleš Prijon, na infrastrukturno pa Bojan...