Prvi energetski pregled so opravili v celjski bolnišnici leta 1998. Pokazal je, da so stroški rabe energije znašali dva odstotka celotnih prihodkov bolnišnice. Za primerjavo: danes pomenijo 1,35 odstotka.
Sanacijo so omogočila nepovratna sredstva
V energetski prenovi leta 2013 so med drugim postavili ovoj objekta T, zamenjali stavbno pohištvo na objektu Gizela, zamenjali klimatske naprave, rekonstruirali objekt za patologijo ter poskrbeli za primarno energetsko oskrbo z gradnjo sistema SPTEH, posodobitvijo sedmih toplotnih podpostaj, posodobitvijo kotlovnice, rekonstrukcijo sistema za vzdrževanje tlaka in vzpostavitvijo centralnega nadzornega sistema.
Za financiranje sanacije so pridobili slabe tri milijone evrov nepovratnih sredstev, od tega je bilo 85 odstotkov namenskih sredstev EU, preostalih 15 odstotkov pa iz virov slovenske udeležbe za kohezijsko politiko.
Skupni stroški energije so upadli
Pred energetsko prenovo so v celjski bolnišnici uporabljali predvsem zemeljski plin in električno energijo. Po sanaciji oziroma od leta 2014 dosegajo prihranke energije povprečno 525 tisoč evrov na leto, predvsem zaradi obratovalnih podpor in prodaje električne energije družbi ECE. Delež zemeljskega plina je zrasel s 74 na 99 odstotkov vstopnih energentov. Večji del oziroma 90 odstotkov v soproizvodnji proizvedene električne energije porabijo v bolnišnici. Soproizvodnja deluje v pasu, zato podnevi v konici kupijo manjkajočo električno energijo, ponoči pa presežke energije prodajo.
Skupni stroški za energijo so do leta 2012 rasli, leta 2014 pa so se znižali na raven iz leta 2004, čeprav so potrebe po energiji zaradi širjenja dejavnosti in uporabnih površin rasle. Raba energije bi bila še večja, če ne bi vlagali v sodobno tehnološko opremo, kot so črpalke s frekvenčno regulacijo, inverterske hladilne in prezračevalne enote ter naprave z vračanjem odpadne toplote.
Raba energije za ogrevanje pa se zmanjšuje, čeprav je leta 2015 začel delovati nov urgentni center s 3.500 kvadratnimi metri uporabnih površin.
O rabi energije in vode 600 podatkov
Za energijo je v bolnišnici pristojen pomočnik direktorja Dušan Kragelj. Oblikovan je protokol, kjer so določene naloge energetskega menedžerja. Med drugim dnevno spremlja oskrbo s toploto, hladilno in električno energijo in vodo, analizira možnosti zamenjave tehnološke opreme, dnevno obhodi objekte energetike, poroča Agenciji za energijo in drugo.
Za povečanje energetske učinkovitosti je tehnološko postrojenje opremljeno s centralnim nadzornim sistemom, ki omogoča dostop do 600 podatkov o rabi energije in vode. Zaposlene pa o ravnanju z energijo in vodo med drugim obveščajo v mesečnih poročilih in tudi v bolnišničnem časniku Monitor, so še zapisali v prijavi na razpis energetskih nagrad.
