Lenarčič je iz Maribora poletel proti Turčiji, v nadaljevanju približno 40-dnevne avanture pa ga čaka prelet Irana, Pakistana, Indije, Bangladeša, Mjanmara, Laosa, Vietnama in Kitajske. Od tam bo poletel na sever prek Mongolije v Rusijo, kjer se mu bo na delu poti pridružil ruski pilot Andrej Dubrovin, potem pa bo poletel proti domovini.
Kot je pred začetkom poti dejal Lenarčič, je logistika precej zapletena, saj še nima dovoljenj za vse prelete in postanke. Ker za Turčijo posebnega dovoljenja ne potrebuje, se danes odpravlja do turistično znane Kapadokije, kjer bo počakal na iranske dokumente. Obljubili so, da jih dobi še danes, tako da bo v sredo lahko pristal v Teheranu. Nadaljnja pot bo odvisna zlasti od vremena in uspešnosti pridobivanja dovoljenj.
"Najdaljša etapa bo med Pakistanom in Bangladešem prek Indije, ki bo trajala približno 12 ur. Posebna zgodba je polet na Kitajsko, kjer načeloma poleti z enomotornimi letali sploh niso dovoljeni, zato mora vsak tak premik posebej dovoliti vojska. Stvari urejajo, časa je še dva tedna, smo si pa zadevo olajšali s sodelovanjem na letalskem mitingu," je pojasnil Lenarčič.
Kljub zahtevnosti urejanja dovoljenj mu je načrtovana pot v veselje, saj tam še ni letel. Kitajsko je na ta način imelo možnost preleteti zelo malo ljudi, Iran in še nekatere sosednje države pa so zanimive predvsem zaradi svoje onesnaženosti. "To so države, kjer se običajno ne leti, zato bo zelo zanimivo," je dodal Lenarčič.
Misija Green Light Wolrd Flight je namenjena zbiranju podatkov, povezanih s podnebnimi spremembami. Medtem ko so bile prejšnje misije osredotočene na črni ogljik, se bodo tokrat osredotočili na širšo sestavo onesnaženja.
Kot je ob tem povedal vodja znanstveno-raziskovalnega dela ekipe Griša Močnik iz Inštituta Jožef Stefan, je tokratni polet zanimiv, ker bo Lenarčič letel na področjih, kjer doslej ni bilo nobenih ali zelo malo meritev. Ob tem bo letel v času, ko je atmosfera dobro premešana, črni ogljik pa je drugi najpomembnejši povzročitelj podnebnega segrevanja.
"Izmeriti želimo stanje okolja, stanje podnebja, da lahko spremljamo učinkovitost ukrepov za zmanjšanje segrevanja ozračja," je dejal Močnik in dodal, da so prednost takega projekta meritve na višini, ki jih je na splošno zelo malo, saj jih je večina opravljenih pri tleh.
Skupaj z drugimi strokovnjaki bodo podatke uporabili za izboljšanje modelov in njihove napovedne moči ter oblikovanje parametrov za spremljanje učinkovitosti ukrepov. Iz dosedanjih Lenarčičevih podvigov so rezultate meritev že predstavili na skoraj 30 konferencah, začeli so sodelovati tudi s skupino norveških strokovnjakov, ki modelira podnebje.
