»Na spodnji Savi smo namreč dokazali, da gre za izjemno dobre projekte s pozitivnimi učinki,« razlaga Žunič zanimanje za srednjesavske elektrarne.
»Osnutek koncesijske pogodbe za srednjo Savo upošteva pravne, okoljevarstvene in finančne vidike, interese lokalnih skupnosti, ekonomske učinke investicije in, upam, da bodo država kot koncendent, HSE kot koncesionar in lokalne skupnosti pogodbo čim prej dokončno uskladili in podpisali. Čim prej moramo nadaljevati aktivnosti, kot so študije variant, prostorsko načrtovanje in pridobivanje gradbenega dovoljenja. Z naštetimi dejavnostmi bomo po gradnji zadnje hidroelektrarne na spodnji Savi omogočili nepretrgano nadaljevanje gradnje hidroelektrarn tudi na srednji Savi s ciljem, da izkoristimo celoten vodni potencial Save,« pravi Žunič, ki je pripravil osnutek pogodbe.
Ne le ena, ampak dve pogodbi
Pripravljen pa ni le osnutek ene, ampak dveh pogodb: koncesijske pogodbe in pogodbe o izvajanju koncesije. Zakaj? »V prvem aktu želimo ločeno in transparentno urediti razmerje med koncesionarjem in koncendentom na podlagi zakona o vodah. V drugem aktu so sopodpisniki tudi lokalne skupnosti. Treba pa je upoštevati, da je koncesijsko razmerje eno. Drugi akt, pogodba z lokalnimi skupnostmi, ureja pravice in obveznosti koncendenta in koncesionarja v koncesijskem razmerju, zanjo pa velja vse, kar po zakonu o vodah velja za koncesijsko pogodbo.«
Srednja vs. spodnja Sava
V čem se razlikujeta koncesiji za srednjo in spodnjo Savo? »Pravno je koncept že od začetka drugačen. Srednja Sava ni bila zastavljena kot koncesija za gradnjo, ampak kot koncesija za rabo vode. Poleg tega bo infrastrukturni del investicije v primeru prvih treh srednjesavskih elektrarn, Suhadol, Trbovlje in Renke, pomenil razmeroma manjši delež investicije kot na spodnji Savi. Tam so naravovarstvene omejitve glede prihodnjih lokacij precej bolj zahtevne. Drugačna je tudi nova ureditev za podeljevanje koncesij, ki velja od leta 2014.«
Bo pogodbo podpisal Cerar?
Lahko vlada podpiše koncesijsko pogodbo še v tem mandatu? Sodi takšen podpis med tekoče posle? »Vlada, ki opravlja le tekoče posle, nastopa v pripravi koncesijske pogodbe kot koncendent. Koncesijski akt je bil že podeljen. Koncesionar bo HSE, ki mu je bila podeljena vodna pravica leta 2005. Dokumenti za sklenitev koncesijske pogodbe za gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi so bili v medresorskem usklajevanju že februarja. Zato bi jih bilo po mojem mnenju mogoče dokončno uskladiti in podpisati že v tem mandatu. Dokončno odločitev bo sprejela vlada. V primeru pozitivne odločitve bi bilo dokumente mogoče dokončno uskladiti in podpisati že v tem mandatu.«
Od kod denar
Vir za energetski del investicije bo zagotovil koncesionar. »Koncesionar bo moral umestiti dinamiko gradnje hidroelektrarn v svoj poslovni načrt. Potrjen načrt bo moral vsebovati tudi vpliv financiranja gradnje na finančne izkaze koncesionarja.«
Glavna vira financiranja za infrastrukturni del investicije sta vodni in podnebni sklad. »Tudi če bodo potrebni še drugi javnofinančni viri, bo država, kot smo dokazali na primeru elektrarn na spodnji Savi, v času obratovanja vsake hidroelektrarne pridobivala v proračun koncesijske dajatve, ki znašajo 14 odstotkov od prodane električne energije, in druge dajatve. Državni proračun v 50-letnem obdobju koncesije prejme precej več sredstev, kot jih mora država vložiti.«
Srednjesavska »infra«
Infrastrukturni del naložbe vključuje tudi okoljevarstvene ukrepe, ohranjanje biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, vodotoke, prilagoditev infrastrukture in drugo. Na spodnji Savi je država za izvedbo vodne in druge infrastrukture ustanovila enoosebno družbo Infra. »Logično je, da bo treba čim prej po podpisu pogodbe ustanoviti tudi srednjesavsko 'infro', ki bo pristojna za izvedbo vodne in druge državne in lokalne infrastrukture ter za vzdrževanje objektov vodne infrastrukture na srednji Savi.«
Infrastrukturni del celotne naložbe bo pri HE Suhadol, Trbovlje in Renke razmeroma manj zahteven, kot je bil pri HE Brežice, predvsem zaradi ugodnejše konfiguracije terena. Znašal bo približno 30 odstotkov vrednosti celotne investicije. Za primerjavo: pri HE Brežice je bil infrastrukturni del višji od 50 odstotkov celotne naložbe.
