V energetiki se vse draži: kurilno olje, plin, elektrika … V energetiki se vse draži: kurilno olje, plin, elektrika … Se grejete na kurilno olje? Pozor, cena je že za četrtino višja kot lani in z začetkom kurilne sezone utegne še rasti
Sodelujte na razpisu okoljskih nagrad Financ Sodelujte na razpisu okoljskih nagrad Financ Podjetja, od mikro do največjih, ustanove, samostojne podjetnike, društva in tudi fizične osebe vabimo k prijavi na razpis okoljskih nagrad Časnika Finance in Eko sklada.
Kako deluje in kaj povzroča onesnažen zrak Kako deluje in kaj povzroča onesnažen zrak Andreja Kukec s Katedre za javno zdravje ljubljanske medicinske fakultete je na strokovnem posvetu družbe ELES predstavila mehanizme delovanja slabega zraka na zdravje.
S kolesarsko čelado brezplačno na nekatere prireditve S kolesarsko čelado brezplačno na nekatere prireditve Številna mesta po Sloveniji bodo evropski teden mobilnosti zaključila z dnevom brez avtomobila, ki predstavlja vrhunec prizadevanj za človeku in okolju bolj prijazne načine mobilnosti. Evropskemu tednu mobilnosti se je letos pridružilo 77 občin, nekateri zaključni dogodki pa so zaradi slabega vremena odpovedani.

Pri srednjesavskih elektrarnah vlada še ni dvignila rok

Čas branja: 3 min
09.04.2018  22:00
Zanimanje za čimprejšnjo izvedbo projekta elektrarn na srednji Savi je kar nenadoma izjemno veliko, ugotavlja državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Anton Žunič.
Pri srednjesavskih elektrarnah vlada še ni dvignila rok
Logično je, da bo treba čim prej po podpisu koncesijske pogodbe ustanoviti tudi srednjesavsko 'infro'. Anton Žunič, državni sekretar

»Na spodnji Savi smo namreč dokazali, da gre za izjemno dobre projekte s pozitivnimi učinki,« razlaga Žunič zanimanje za srednjesavske elektrarne.

»Osnutek koncesijske pogodbe za srednjo Savo upošteva pravne, okoljevarstvene in finančne vidike, interese lokalnih skupnosti, ekonomske učinke investicije in, upam, da bodo država kot koncendent, HSE kot koncesionar in lokalne skupnosti pogodbo čim prej dokončno uskladili in podpisali. Čim prej moramo nadaljevati aktivnosti, kot so študije variant, prostorsko načrtovanje in pridobivanje gradbenega dovoljenja. Z naštetimi dejavnostmi bomo po gradnji zadnje hidroelektrarne na spodnji Savi omogočili nepretrgano nadaljevanje gradnje hidroelektrarn tudi na srednji Savi s ciljem, da izkoristimo celoten vodni potencial Save,« pravi Žunič, ki je pripravil osnutek pogodbe.

Ne le ena, ampak dve pogodbi

Pripravljen pa ni le osnutek ene, ampak dveh pogodb: koncesijske pogodbe in pogodbe o izvajanju koncesije. Zakaj? »V prvem aktu želimo ločeno in transparentno urediti razmerje med koncesionarjem in koncendentom na podlagi zakona o vodah. V drugem aktu so sopodpisniki tudi lokalne skupnosti. Treba pa je upoštevati, da je koncesijsko razmerje eno. Drugi akt, pogodba z lokalnimi skupnostmi, ureja pravice in obveznosti koncendenta in koncesionarja v koncesijskem razmerju, zanjo pa velja vse, kar po zakonu o vodah velja za koncesijsko pogodbo.«

Srednja vs. spodnja Sava

V čem se razlikujeta koncesiji za srednjo in spodnjo Savo? »Pravno je koncept že od začetka drugačen. Srednja Sava ni bila zastavljena kot koncesija za gradnjo, ampak kot koncesija za rabo vode. Poleg tega bo infrastrukturni del investicije v primeru prvih treh srednjesavskih elektrarn, Suhadol, Trbovlje in Renke, pomenil razmeroma manjši delež investicije kot na spodnji Savi. Tam so naravovarstvene omejitve glede prihodnjih lokacij precej bolj zahtevne. Drugačna je tudi nova ureditev za podeljevanje koncesij, ki velja od leta 2014.«

Bo pogodbo podpisal Cerar?

Lahko vlada podpiše koncesijsko pogodbo še v tem mandatu? Sodi takšen podpis med tekoče posle? »Vlada, ki opravlja le tekoče posle, nastopa v pripravi koncesijske pogodbe kot koncendent. Koncesijski akt je bil že podeljen. Koncesionar bo HSE, ki mu je bila podeljena vodna pravica leta 2005. Dokumenti za sklenitev koncesijske pogodbe za gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi so bili v medresorskem usklajevanju že februarja. Zato bi jih bilo po mojem mnenju mogoče dokončno uskladiti in podpisati že v tem mandatu. Dokončno odločitev bo sprejela vlada. V primeru pozitivne odločitve bi bilo dokumente mogoče dokončno uskladiti in podpisati že v tem mandatu.«

Od kod denar

Vir za energetski del investicije bo zagotovil koncesionar. »Koncesionar bo moral umestiti dinamiko gradnje hidroelektrarn v svoj poslovni načrt. Potrjen načrt bo moral vsebovati tudi vpliv financiranja gradnje na finančne izkaze koncesionarja.«

Glavna vira financiranja za infrastrukturni del investicije sta vodni in podnebni sklad. »Tudi če bodo potrebni še drugi javnofinančni viri, bo država, kot smo dokazali na primeru elektrarn na spodnji Savi, v času obratovanja vsake hidroelektrarne pridobivala v proračun koncesijske dajatve, ki znašajo 14 odstotkov od prodane električne energije, in druge dajatve. Državni proračun v 50-letnem obdobju koncesije prejme precej več sredstev, kot jih mora država vložiti.«

Srednjesavska »infra«

Infrastrukturni del naložbe vključuje tudi okoljevarstvene ukrepe, ohranjanje biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, vodotoke, prilagoditev infrastrukture in drugo. Na spodnji Savi je država za izvedbo vodne in druge infrastrukture ustanovila enoosebno družbo Infra. »Logično je, da bo treba čim prej po podpisu pogodbe ustanoviti tudi srednjesav­sko 'infro', ki bo pristojna za izvedbo vodne in druge državne in lokalne infrastrukture ter za vzdrževanje objektov vodne infrastrukture na srednji Savi.«

Infrastrukturni del celotne naložbe bo pri HE Suhadol, Trbovlje in Renke razmeroma manj zahteven, kot je bil pri HE Brežice, predvsem zaradi ugodnejše konfiguracije terena. Znašal bo približno 30 odstotkov vrednosti celotne investicije. Za primerjavo: pri HE Brežice je bil infrastrukturni del višji od 50 odstotkov celotne naložbe.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Novice
Novice Ljubljana kot Los Angeles: ceste barvajo na belo 2

Včeraj položeni asfalt v središču Ljubljane so prebarvali na belo. V Los Angelesu tako znižujejo temperaturo zraka v mestu.

OK & EN
Elektrika
Elektrika Padli trgovec z elektriko – deset let po zlomu Lehmana še ena zgodba o bankrotu

Eden najbogatejših Norvežanov, sicer trgovec s terminskimi pogodbami na elektriko, se je tako močno zašpekuliral, da je zatresel...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Zakaj je star clio dražji kot skoraj nov zoe, a ne za tiste s 600 evri plače 3

Ministrstvo za infrastrukturo odgovarja na bojazni nekaterih energetikov, ki so prepričani, da energetski koncept onemogoča gradnjo...

OK & EN
Odpadki
Odpadki Vrsta neprijetnih in manj znanih resnic o recikliranju odpadkov 2

Kolikšen delež odpadkov je v resnici mogoče reciklirati, kam gredo odpadki po odvozu z dvorišč komunalnih družb, zakaj je bil sežig...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Zakaj ob toplotnih črpalkah dodatni viri ogrevanja niso potrebni

Pred časom je veljalo, da toplotna črpalka pri nižjih temperaturah ni zadoščala in je bilo treba imeti dodatno ogrevanje. Komu naj...

OK & EN
Zakaj ni fotovoltaik na strehah stanovanjskih blokov 9

Dejan Paravan iz GEN-I je razložil, kakšne so izkušnje dve leti po uvedbi uredbe o samooskrbi.

OK & EN
Novice
Novice Kdo so državni sekretarji na okolju in infrastrukturi

Na prvi seji vlade so imenovali državne sekretarje; na okoljsko ministrstvo prihaja arhitekt Aleš Prijon, na infrastrukturno pa Bojan...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Nemški pogled: Zakaj je zastal razvoj slovenskega trga elektrike in kaj to prinaša 2

Na energetskem trgu se dogaja revolucija, ki pa ji s takšnim regulatornim okvirom, kot je slovenski, ne moremo slediti, meni Karl Kraus,...