Nasprotno se je proizvodnja jedrske energije v zadnjih v 26 letih najbolj zmanjšala v Nemčiji, in sicer za 44,5 odstotka. Prav tako se je zmanjšala na Švedskem (-7,6 odstotka).
Poleg Češke, Francije in Slovenije so rast proizvodnje elektrike iz jedrske energije v obdobju od leta 1990 zabeležile tudi Slovaška (+ 22,7 odstotka), Finska (+ 20,7 odstotka), Madžarska (+ 16,9 odstotka), Nizozemska (+ 13,1 odstotka), Velika Britanija (+ 9,1 odstotka), Španija (+ 8,0 odstotka), Bolgarija (+ 7,5 odstotka), Belgija (+ 1,9 odstotka) in Romunija.
Za slednjo Eurostat nima ustrezne primerjave, saj je prvo jedrsko elektrarno postavila šele leta 1996. V seznam pa ni vključena Litva, ki je leta 2010 izstopila iz proizvodnje jedrske energije.
Največja proizvajalka elektrike iz jedrske energije v letu 2016 je bila Francija z 48,0-odstotnim deležem. Sledijo Nemčija (10,0 odstotka), Velika Britanija (8,5 odstotka), Švedska (7,5 odstotka) in Španija (7,0 odstotka). Samo teh pet držav skupaj proizvede 81,1 odstotka celotne jedrske energije v uniji.
Slovenija je s svojo nuklearko v Krškem predlani v omrežje oddala 5,715 milijarde kilovatnih ur električne energije. To predstavlja 0,7 odstotka vse proizvede jedrske energije v uniji v letu 2016.
