O pametni specializaciji so govorili v Mariboru O pametni specializaciji so govorili v Mariboru Nič suhoparno - pametno smo se pogovarjali in tvorno družili na srečanju sodelujočih pri evropskem projektu Smart_watch 20. in 21. novembra v Mariboru.
Gromozanske razsežnosti emisij ogljika zaradi požarov Gromozanske razsežnosti emisij ogljika zaradi požarov Bruto emisije ogljikovega dioksida, do katerih pride zaradi požarov, znašajo osem gigaton, kar je dvakratna vrednost skupne emisije industrije fosilnih goriv v EU leta 2016 in skoraj četrtina globalnih letnih emisij zaradi rabe fosilnih goriv.
Iz jame v Lovrencu doslej odpeljali 38 tisoč ton odpadnih gum Iz jame v Lovrencu doslej odpeljali 38 tisoč ton odpadnih gum Izveden je za letos načrtovan odvoz izrabljenih gum iz gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju, so sporočili z okoljskega ministrstva.
Kaj je zelena obveznica in komu so namenjena takšna sredstva Kaj je zelena obveznica in komu so namenjena takšna sredstva SID banka je na mednarodnih trgih v zaprtem krogu vlagateljev izdala svojo prvo zeleno obveznico, so sporočili včeraj. Danes so dodali pojasnilo, kaj je zelena obveznica.
Tako iščejo milijarde za financiranje energetske prenove slovenskih stavb Tako iščejo milijarde za financiranje energetske prenove slovenskih stavb Do leta 2020 bo naložb v energetsko učinkovitost stavb za 50 milijonov evrov, kako bo naprej, pa ne vemo, ker bo treba zagotoviti finančne vire, je povedal Damir Staničić z Instituta Jožef Stefan.

(intervju) Na borzi BSP se oblikuje referenčna cena za slovenski trg z elektriko

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
elektrika   dodaj
borza   dodaj
BSP dodaj
Anže Predovnik dodaj
ljubljanska borza dodaj
 
Čas branja: 7 min
17.05.2018  05:00
Na ljubljanski borzi električne energije BSP so pred kratkim praznovali deset­letnico delovanja. Junija borzo čaka pomembna prelomnica: popolna integracija v enotni evropski trg za trgovanje dan vna­prej. Prihodnje leto sledi evropska integracija trgovanja znotraj dneva.
(intervju) Na borzi BSP se oblikuje referenčna cena za slovenski trg z elektriko
"Borza BSP se v zadnjih letih uveljavlja tudi kot avkcijski center za dolgoročne produkte. Tu vidimo v tem trenutku največji potencial," je povedal direktor BSP Anže Predovnik.

Obveščaj me o novih člankih:  
elektrika   dodaj
borza   dodaj
BSP dodaj
Anže Predovnik dodaj
ljubljanska borza dodaj

Borza v zadnjih letih postaja tudi vse pomembnejše središče za izvedbo dražb z dolgoročnimi produkti z elektriko. Kakšni so rezultati in načrti ter kje so priložnosti za borzno trgovanje z elek­triko, je pojasnil direktor BSP Anže Predovnik.

Lahko trgovanje na borzi BSP primerjate s trgovanjem na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev?

Trgovanje je primerljivo, le da na borzi BSP tržni udeleženci trgujejo s produkti elektrike. Obe ustanovi ponujata napredne tehnološke rešitve, trgovalne sisteme, na katerih se avtomatizirano sklepajo trgovalni posli. Borzi pri tem pridobita provizijo, BSP pa opravlja tudi finančno poravnavo sklenjenih transakcij. Ljubljanska borza je imela lani 347 milijonov evrov prometa, BSP pa 341 milijonov evrov finančne poravnave.

BSP je vse bolj povezan v enotni evropski borzni trg z elektriko. Kako tečejo takšne povezave?

Knjiga ponudb, ki vsebuje vse kupoprodaje elektrike v določenem prihodnjem časovnem obdobju na BSP, je združena s knjigami ponudb vseh sosednjih borznih trgov. Združena je prek pravic do uporabe čezmejnih prenosnih zmogljivosti (ČPZ). Junija bo uvedeno spajanje trgov na zadnji še nespojeni meji slovenskega elektroenergetskega sistema, slovensko-hrvaški. Od 19. junija se bo tudi na tej meji pravica do ČPZ dodeljevala prek enotne knjige ponudb in slovenski borzni trg bo s tem dokončno vpet v enotni evropski borzni trg za dan vnaprej. Trgovci bodo posledično lahko dostopali do elek­trike kjerkoli v državah, ki so povezane z enotnimi pravili. Z vnosom ponudbe za nakup ali prodajo bodo sodelovali na trgu 19 evropskih držav, kjer porabijo 85 odstotkov elektrike v Evropi. Naša knjiga ponudb se bo prek mehanizma spajanja trgov prenesla v skupno evropsko knjigo ponudb.

Dodelitev pravic do uporabe ČPZ se zdaj opravlja prek družbe ELES, po novem pa se bo prek BSP. Kaj se bo spremenilo?

ELES je vstopil v lastništvo BSP leta 2010. Drugi solastnik in ustanovitelj družbe BSP, Borzen, omogoča delovanje borze v skladu s tržnimi pravili in prost dostop tržnih udeležencev do borze, sistemski operater prenosnega omrežja pa je 1. januarja 2011 na borzo prenesel svojo pravico za dodelitev pravice do dostopa do čezmejnih trgov. S tem je neposredno pripomogel k povečanju obsega trgovanja na slovenskem borznem trgu in uveljavitvi borznega cenovnega indeksa. Trgovci po spojitvi trgov ne morejo več pridobiti pravice do čezmejnega prenosa elek­trike za dan vnaprej pri sistemskem operaterju, ampak prek borze in njene knjige ponudb.

Je takšen pristop bolj tržen?

Tako je. V evropski komisiji takšen koncept podpirajo vse od leta 2009. Sočasna dodelitev pravice do uporabe ČPZ z nakupom in prodajo elektrike v okviru borzne knjige ponudb namreč povečuje preglednost trgovanja. Poleg tega odpravlja nasprotne tokove. Pred uvedbo tega koncepta se je zgodilo, da so tržni udeleženci elektriko kupili na trgu z višjo ceno in prodali na trgu z nižjo ceno. V okviru spajanja trgov se to ne more več zgoditi. Cene na spojenih oziroma povezanih trgih se lahko izenačujejo, dodelitev ČPZ pa je učinkovitejša.

Kaj pa prinaša spajanje trgov borzi BSP?

Slovenija je zelo dobro izkoristila svojo lego. Uveljavila se je kot člen v verigi, ki omogoča, da se z nižjih cenovnih območij Nemčije, Avstrije in občasno tudi zahodnega Balkana elektrika učinkovito prenese proti Italiji, ki je najvišje cenovno območje. Vzpostavitev tega mehanizma je naredila borzo bolj transparentno, bolj likvidno. V zadnjem letu je promet dosegel 7,5 teravatne ure, kar je enako 60 odstotkom porabe elektrike v Sloveniji. Model je hkrati omogočil borzi dobre poslovne rezultate, 20-odstotno donosnost kapitala ob visoki dodani vrednosti na zaposlenega v višini 135 tisoč evrov.

Pri tem kaže poudariti, da so zaposleni na borzi BSP odločilni za razvoj storitev v tem izrazito tehnološkem podjetju. Slovenska borza je v evropskem merilu majhna, vendar dobro umeščena v evropski integrirani koncept. Evropske rešitve je uspešno prilagodila lokalnim posebnostim.

Ali pričakujete po spajanju s hrvaškim trgom več finančnih tokov in več trgovanja?

Absolutno. Obseg trgovanja na kratkoročnem segmentu trga se povečuje iz leta v leto in se bo še povečeval. Borza BSP pa se v zadnjih letih uveljavlja tudi kot avkcijski center za dolgoročne produkte. Tu vidimo v tem trenutku največji potencial. Vse več podjetij se odloča za nakup ali prodajo dolgoročnih potreb po elektriki prek borznih dražb.

ELES letos že četrtič prek dražb zakupuje letne potrebe po energiji za izgube na omrežju. Enako storitev uporablja SODO letos drugič. Pred kratkim pa so se za sodelovanje z nami odločili v družbi Talum. Maja bodo na dražbi kupili elektriko za svoje potrebe v letu 2019. Dražbe so primerne za podjetja, ki želijo kupiti elektriko na odprtem in preglednem trgu ob sodelovanju največjega možnega števila tržnih udeležencev. Na BSP sodeluje 40 podjetij, od tega je šest slovenskih.

Od dolgoročnih letnih produktov želimo dobiti tudi informacijo za napoved cene elektrike na primer za leto ali dve vnaprej. To je zelo pomembno za zagotovitev dolgoročne cene in pripravo dolgoročnih napovedi, ki so zelo pomembne za vlagatelje v naši panogi in tudi v drugih panogah. To je vizija razvoja trgovanja na BSP.

Vključuje vizija tudi trgovanje s terminskimi pogodbami?

Ja. Borza lahko ponudi dražbo, če pa trg potrebuje terminske produkte na način sprotnega trgovanja, lahko omogočimo tudi trgovanje v takšni obliki.

Pa se je že pojavilo zanimanje za terminsko trgovanje?

Da. Sistem lastništva, pri katerem sodelujeta sistemski operater in operater trga, skupaj z uvedbo sočasne dodelitve pravice do uporabe ČPZ z nakupom in prodajo elektrike v okviru mehanizma spajanj trgov se je uspešno preslikal tudi v regijo. Pred nedavnim ustanovljena hrvaška borza in tudi nekatere druge borze v širši regiji so sprejele povsem enak model.

Ob prenosu modela se na teh trgih pojavlja tudi povpraševanje po uporabi cenovne informacije, ki nastane v Sloveniji. Uporabijo jo pri svojih ocenah in napovedih. Sprašujejo nas po terminskih napovedih, za katere obstaja interes. Zato bomo z avkcijskim sistemom najprej oblikovali tržno področje, po vzpostavitvi osnovne likvidnosti pa lahko začnemo razvijati terminske pogodbe. Pomembna razlika pa je, da so avkcijski posli povezani s fizičnimi dobavami, pri terminskih pogodbah pa je trgovanje arbitražno.

Bo spajanje trgov vplivalo na cene na BSP?

Spajanje trgov na nobeni meji doslej ni vplivalo na borzno ceno elektrike v Sloveniji. Količine pravic do uporabe ČPZ so določene, po prenosu na borzo se niso spremenile, povečala pa se je učinkovitost njihove uporabe. Ponudbo in povpraševanje v Sloveniji so prej in tudi potem določale lokalne potrebe in širše potrebe v regiji.

Borza s spajanjem trgov ne spreminja cenovnih ravni v Sloveniji in tudi spojitev s Hrvaško ne bo vodila v spremembo cene. Borza le transparentno pokaže cenovno informacijo, ki je bila prej del dvostranskih pogodb. Takšne pogodbe niso javno dostopne, tako kot so podatki o trgovanju na borzi.

Za Slovenijo je ključna smer iz Nemčije in Avstrije proti Italiji, ki je precej izkoriščena. Po spajanju s Hrvaško pričakujemo, da bosta oba trga na enaki cenovni ravni, ker so med njima zelo visoki ČPZ. Razen v izjemnih razmerah, na primer ob mrzli zimi, tokovi na tej povezavi niso tako veliki, da bi pričakovali večji vpliv na borzno ceno ali na obseg trgovanja na slovenskem borznem trgu.

BSP je izpostavljen tudi nekaterim finančnim tveganjem, povezanim s poravnavo in odvajanjem DDV. Bo spajanje trgov takšna tveganja okrepilo?

Borza je v osnovi sestavljena iz trgovanja in finančne poravnave, za katero je treba zagotavljati ustrezna sredstva. Vsi nakupi elektrike na BSP so stoodstotno zavarovani z garancijami članom. Nihče ne more kupiti več elektrike, kot je predhodno predložil garancij.

BSP ima zato 30-milijonski sklad, ki zagotavlja, da lahko prodajalcem vsak trenutek poravnamo prodano elektriko. Zadnja leta se borza kapitalsko krepi, kar ji omogoča, da z lastnim kapitalom in tudi dolgoročnimi kreditnimi linijami zagotavlja likvidna sredstva za tekoče poslovanje, za čezmejna plačila tujim borzam ali plačila za zalaganje DDV.

Ali zdajšnji kapital zadošča za prihodnje obveznosti te vrste?

BSP je v postopku povečanja kapitala. Ob spajanju na slovensko-italijanski meji smo za nemoteno izvedbo čezmejnih plačil tujim borzam ali plačil za zalaganje DDV potrebovali 3,5 milijona evrov likvidnih sredstev, za avstrijsko mejo smo v ta namen najeli dolgoročno posojilo v znesku šest milijonov evrov.

Ob uvedbi spajanja trgov na slovensko-hrvaški meji pa bomo morali v kombinaciji denarnih sredstev iz povečanja kapitala z vplačili obeh družbenikov in najetih posojil zagotoviti primerljiv znesek, s kakršnim razpolagamo na slovensko-avstrijski meji. S tem bo družbi zagotovljenih okvirno 15 milijonov evrov likvidnih sredstev za tekoče poslovanje.

Kakšen razvoj pa pričakujete pri sprotnem trgovanju?

Zelo intenziven. Projekt vzpostavitve trgovanja za dan vnaprej je bil za BSP zaokrožen februarja 2015 z vzpostavitvijo vseevropskega borznega trga za dan vnaprej. Na segmentu sprotnega trgovanja znotraj dneva pa razvoj šele prihaja. V Evropi je oblikovan projekt XBID. Ta segment se razvija kot odgovor na vse večjo vpetost obnovljivih virov v naše trge.

Napovedi za obnovljive vire so s časovno oddaljenostjo proizvodnje vse manj natančne. Zato tržnim udeležencem ustreza, da imajo nekaj ur pred dobavo čim bolj odprte možnosti za izravnavo. Projekt bo povezal vse evropske trge z elektriko znotraj dneva v enotno knjigo ponudb. Zaživel bo junija, slovenski borzni trg pa je del drugega vala operativne izvedbe projekta, ki bo sledil v drugi polovici leta 2019. Takrat naj bi se slovenska knjiga ponudb v tem segmentu in alokacija ČPZ znotraj dneva operativno vključila v XBID.

Mar to pomeni, da bo član BSP lahko vnesel svojo ponudbo za trgovanje znotraj dneva, sklenil posel na primer s članom skandinavske borze in hkrati tudi zakupil pravice za ČZP?

Natančno tako.

Takšno delovanje naznanja precejšnjo poživitev trgovanja …

Da. Trgovanje znotraj dneva se širi. Ko smo bili lokalen trg za dan vnaprej, smo trgovali z 200 do 260 gigavatnimi urami na leto, danes pa trgujemo z več kot sedmimi teravatnimi urami. Na trgu znotraj dneva, ki je še lokalen, trgujemo z okoli 200 gigavatnimi urami, z vstopom v XBID pa se bo obseg trgovanja nekajkrat povečal. Povsem realno lahko pričakujemo, da bo petkrat večji.

Kakšne načrte pa imate glede števila članov? Se bo povečalo?

V primerjavi s širšo regijo ima borza BSP zelo veliko članov. Potenciali na segmentu kratkoročnega trgovanja so zato že kar precej doseženi. Z novimi segmenti trga, z dolgoročnimi produkti pa pridejo v poštev še drugi tipi članov, zato se lahko članstvo poveča. Predvsem z oddelki velikih finančnih ustanov, ki se ukvarjajo s takšnim trgovanjem.

V trgovanje z elektriko vse bolj prodira tehnologija. Opravljeni so prvi poskusi trgovanja z uporabo tehnologije verižnih blokov. Kaj prinaša takšna tehnologija vam?

Takšno trgovanje vidimo kot komplementarno dejavnost. Sodelujemo s podjetji, ki se ukvarjajo s to tehnologijo. Nekatera so postala člani naše borze in nameravajo del port­felja izravnavati prek BSP. Tehnologija verižnih blokov prihaja do nas v obliki informacije o dodatnem trgovanju in morda tudi dodatnem članstvu na borzi. Vendar pa je to šele v začetni fazi.

Mar ne bo širitev trgovanja po načelu vsak z vsakim speljala del trgovanja mimo borz? Mislim na neposreden posel, kakršnega sta lani krstno sklenila E.on in Enel.

Delno se lahko strinjava. Vendar pa ureja trgovanje borz uredba, ki je nastala prav zaradi dodeljevanja pravic do ČPZ in stoodstotnega zagotavljanja finančne poravnave. To bo tudi v prihodnje pomenilo varnost v poslovanju, zato bodo trgovci ohranili trgovanje na borznih trgih. Del portfelja sicer lahko razporedijo tudi v trgovanje prek verižnih blokov, vendar se bo verjetno po tej poti trgovalo v manjših okvirih.

Pred kratkim ste praznovali deset let delovanja borze. O čem ste govorili ob praznovanju?

Ugotavljali smo, da je borza BSP uspešno izkoristila možnosti, ki jih ponuja lega našega trga na preseku povezovalnih poti. Dobro smo se vpeli v enotni evropski borzni trg. V prihodnje si želimo razvijati trgovanje znotraj dneva, ki ponuja možnosti za povečanje obsega trgovanja ter za povezovanje z novimi tehnologijami in drugimi oblikami trgovanja. Menimo pa, da lahko dosežemo dobre rezultate tudi pri dolgoročnih produktih in s tem v celoti zaokrožimo trgovanje z elektriko v organizirani obliki prek borze in tako sobivamo z bilateralnimi trgi.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Elektrika
Elektrika Kdaj enotarifno merjenje elektrike? Kaj pa, če imate toplotno črpalko?

Praviloma velja, da se dvotarifno merjenje splača, če gospodinjstvo v času manjše tarife porabi približno 30 odstotkov električne...

OK & EN
Novice
Novice Od ljubljanskega referenta do top 10 na svetu 4

Širši javnosti povsem neznano slovensko podjetje Belektron že vrsto let uspešno deluje v eni od niš mednarodnega finančnega trga v...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Slovenski raziskovalci izdelali rekordno sončno celico 14

Tandemska sončna celica slovenskih avtorjev ima doslej najvišjo učinkovitost pretvorbe svetlobne energije v električno.

OK & EN
Odpadki
Odpadki Minister Leben, tale bo pa težka! Zdaj vam nasprotuje GZS. 1

Država bo težko uspela dokazati da so za neprevzete kupe embalaže odgovorne embalažne družbe, so zapisali na Gospodarski zbornici...

OK & EN
Novice
Novice Kateremu Slovencu je premoženje najbolj zraslo? Trgovcu z ogljikovim dioksidom!

Z letošnje lestvice 100 najbogatejših Slovencev revije Manager smo za portal Okolje & energija pobrskali za tistimi, ki so blizu...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Evropske elektro napovedi: konec januarja bo za Slovenijo težak 11

V evropskem združenju operaterjev prenosnega elektroenergetskega omrežja ENTSO-E so objavili napovedi električne proizvodnje za...

OK & EN
Novice
Novice Zveza potrošnikov: klasičnih peči na drva ne bo več mogoče kupiti 7

Na okoljskem ministrstvu so napovedali, da bodo poskrbeli, da neustreznih peči za centralno ogrevanje ne bo več na trgu.

OK & EN
Elektrika
Elektrika V Ljubljani kmalu še en ponudnik souporabe e-avtov, v Sloveniji kitajski e-avti 6

Podjetje Plan-net solar bo v kratkem ponudilo na trgu kitajske mini električne avte, za leto 2019 pa načrtujejo postavitev omrežja za...