Sodelujte na razpisu okoljskih nagrad Financ Sodelujte na razpisu okoljskih nagrad Financ Podjetja, od mikro do največjih, ustanove, samostojne podjetnike, društva in tudi fizične osebe vabimo k prijavi na razpis okoljskih nagrad Časnika Finance in Eko sklada.
Če šef ne vozi e-avta, v podjetju ne bo e-mobilnosti Če šef ne vozi e-avta, v podjetju ne bo e-mobilnosti Prejšnji teden smo s skupino strokovnjakov opravili posvet o elektrifikaciji voznega parka slovenskih podjetij. O posvetu bomo podrobno poročali v petkovi posebni prilogi Financ. Za pokušino objavljamo drobec s posveta.
Trg ogljičnih kuponov je zadnje dni med najbolj burnimi na svetu. Kako pa kupone dobijo? Trg ogljičnih kuponov je zadnje dni med najbolj burnimi na svetu. Kako pa kupone dobijo? Na SID banki, ki je po pooblastilu Republike Slovenije uradna dražiteljica emisijskih kuponov, so nam pojasnili delovanje avkcij, na katerih prodajajo dovoljenja za izpuste ogljikovega dioksida.
(foto) Divje odlagališče, kjer je odpadkov vse več (foto) Divje odlagališče, kjer je odpadkov vse več Prihodnja čiščenja odpadkov naj organizirajo planinska, lovska in ribiška zveza, gozdarji in druge organizacije s številčnim članstvom, predlaga predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije Karel Lipič.
Padli trgovec z elektriko – deset let po zlomu Lehmana še ena zgodba o bankrotu Padli trgovec z elektriko – deset let po zlomu Lehmana še ena zgodba o bankrotu Eden najbogatejših Norvežanov, sicer trgovec s terminskimi pogodbami na elektriko, se je tako močno zašpekuliral, da je zatresel varovalni sistem borze; razglasiti je moral stečaj, ni pa jih malo, ki se sprašujejo, kako lahko en sam človek postane skoraj usoden za kak trg

'Nora je država, v kateri 30 let ne moremo urediti obvoznice!'

Čas branja: 3 min
18.05.2018  00:50
Na Litijskem forumu časnika Finance smo med drugim govorili tudi o gradnji hidroelektrarn na litijskem delu Save in o z gradnjo povezanimi vprašanji.
'Nora je država, v kateri 30 let ne moremo urediti obvoznice!'
Na pogovoru o srednjesavskih elektrarnah sta sodelovala litijski župan Franci Rokavec (v sredini) in državni sekretar v kabinetu predsednika vlad Anton Žunič (levo).
Foto: Aleš Beno

Realno gledano bomo elektrarne na srednjem delu reke Save oziroma gorvodno od bodoče elektrarne Renke začeli graditi po letu 2030, ko bo pri koncu gradnja zasavskih elektrarn Suhadol, Trbovlje in Renke, je napovedal Anton Žunič na torkovem dogodku Litijski forum.

Nova koncesijska pogodba zanje ne bo potrebna: »Delali bomo na pripravi aneksa, skupaj z vsemi lokalnimi skupnostmi, ki so povezane s hidroelektrarnami.

Pogled lokalnih skupnosti je povzel župan Rokavec: »Lokalne skupnosti ne vidimo projekta elektrarn na srednji Savi samo kot problem, ampak tudi kot razvojno priložnost. Pomembno vlogo ima tudi civilna iniciativa.«

»Za prve tri hidroelektrarne na srednji Savi je rešitev jasna,« je nadaljeval Rokavec. »Tam je kanjonska struga, ki zagotavlja razmeroma poceni gradnjo. Lokalne skupnosti so sodelovale pri oblikovanju nabora infrastrukturnih objektov, ki jih bo treba urediti na območju Zasavja vse do Litije. Nabor je večinoma usklajen, med neusklajenimi izjemami sta na primer kajakaška steza in ureditev mostu pri naselju Sava.«

Franci Rokavec: »Lokalne skupnosti imamo težave s Savo, ki poplavlja, in z umeščanjem v prostor nekaterih prepotrebnih infrastrukturnih projektov.«

Primer je pri kraju Hotič: »Tam ne moremo speljati obvoznice, ko pridemo na tako imenovano poplavno območje. Nora je država, v kateri ne moremo rešiti tega vprašanja. Že 30 let imamo tako imenovani rezervat, kjer ni mogoče posegati v prostor. Poseg gorvodno od Renk bo bistveno težji kot doljvodno,« je prepričan Rokavec.

Zakaj bo poseg na tem delu težji? »Če dvignemo gladino Save od ponoviškega gradu nad sedanji vodostaj, bo nastal problem za Litijo. Od Renk navzgor bomo morali s koncesionarjem iskati kombinacijo prožnih rešitev.«

Kakšne so možne rešitve? »Odbor za razvoj energetike v Zasavju je skupaj z občinama Litijo in Laško oblikovali vrsto predlogov.« Zadnjega so poslali v torek, na dan Litijskega foruma. »Ključna zadeva je soglasje in občine od tega občine ne bomo odstopale.«

Županove besede je potrdil Žunič: »Danes zjutraj sem dobil predloge, napisal sem odgovore in jih poslal lokalnim skupnostim. Jasno sem zapisal, da je sodelovanje lokalnih skupnosti izjemno pomembno. Že obstoječe zakonske rešitve dajejo lokalnim skupnostim možnost za izdajo soglasja pri izdelavi študije variant in prostorskih načrtov. Mislim, da ni potrebna ustvarjati novih zakonskih podlag ali tega zapisati v pogodbo. To smo že dovolj dobro skomunicirali.«

Žunič je opozoril na odprto vprašanje: »Ali moramo v koncesijsko pogodbo izrecno zapisati, da bo kajakaško stezo financirala država? Ali je dovolj, da vnesemo obligacijo prizadevanja, da si bomo torej prizadevali za kajakaško stezo?«

Kaj pomeni obligacija prizadevanja? »Pomeni, da se bomo vsi podpisniki, država, koncesionar in lokalne skupnosti, zavezali, da bomo naredili zadeve, zapisane v pogodbi. Te obveze ni mogoče odpraviti.«

Župan meni drugače in predlaga vladi, da »obliko soglasja vpeljejo v koncesijska dokumenta«. Po njegovih besedah bo to olajšalo delo koncesionarju, občini, državi in tudi civilni iniciativi.

»Več kot vnesti obligacije prizadevanja ne moremo,« je zatrdil Žunič. Zakaj ne? »V EU velja koncesijski pravni red, ki določa, da rabi vode ne moremo dodajati še infrastrukturnih ali drugih objektov, ki so z energetskim objektom sicer zelo povezani. Nimamo namreč koncesije gradnje, ampak koncesijo za rabo vode.«

Katera vprašanja so še odprta? Žunič: »Lokalne skupnosti želijo imeti enake odstotke koncesijskih dajatev med občino in državo. Mi smo predlagali, da je koncesijska dajatev celotna, sestavljena iz koncesije za rabo vode, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in drugih dajatev. Predlagali smo kapico na 14 odstotkih, tako kot velja za spodnjo Savo, kjer bo država dobila v 50 letih nazaj precej več, kot je investirala.«

Kakšno delitev koncesije med občino in državo pa so predlagali na srednji Savi? »Delitve nismo predlagali, pač pa smo jo v koncesijsko pogodbo prepisali iz uredbe. Za občine Litija, Trbovlje in Laško je predlagano 60 odstotkov, za državo pa 40 odstotkov. Za Zagorje in Hrastnik pa razmerje 70 proti 30. Razlike so zaradi različne obremenitve okolja in infrastrukture.«

Je župan zadovoljen s takšno delitvijo? »Absolutno ne. Litija je specifična in bo treba pri umeščanju hidroelektrarn v prostor iskati bolj sonaravne rešitve. Prostor bo najbolj obremenjen pri nas. O tem se pogovarjamo že eno leto in v tem času bi lahko spremenili uredbo ali zakon. Pogajanja so trda, ne sme pa priti do tega, da bo nekdo nekoga preglasoval. Pri vsem je najbolj ključna zadeva soglasje lokalnih skupnosti. Ne samo pri umeščanju v prostor, ampak tudi pri sprejemanju izvedbenih načrtov in programov celotnega projekta,« je končal Rokavec.

OK & EN
Novice
Novice Ljubljana kot Los Angeles: ceste barvajo na belo 2

Včeraj položeni asfalt v središču Ljubljane so prebarvali na belo. V Los Angelesu tako znižujejo temperaturo zraka v mestu.

OK & EN
Elektrika
Elektrika Padli trgovec z elektriko – deset let po zlomu Lehmana še ena zgodba o bankrotu

Eden najbogatejših Norvežanov, sicer trgovec s terminskimi pogodbami na elektriko, se je tako močno zašpekuliral, da je zatresel...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Zakaj je star clio dražji kot skoraj nov zoe, a ne za tiste s 600 evri plače 3

Ministrstvo za infrastrukturo odgovarja na bojazni nekaterih energetikov, ki so prepričani, da energetski koncept onemogoča gradnjo...

OK & EN
Odpadki
Odpadki Vrsta neprijetnih in manj znanih resnic o recikliranju odpadkov 2

Kolikšen delež odpadkov je v resnici mogoče reciklirati, kam gredo odpadki po odvozu z dvorišč komunalnih družb, zakaj je bil sežig...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Zakaj ob toplotnih črpalkah dodatni viri ogrevanja niso potrebni

Pred časom je veljalo, da toplotna črpalka pri nižjih temperaturah ni zadoščala in je bilo treba imeti dodatno ogrevanje. Komu naj...

OK & EN
Zakaj ni fotovoltaik na strehah stanovanjskih blokov 9

Dejan Paravan iz GEN-I je razložil, kakšne so izkušnje dve leti po uvedbi uredbe o samooskrbi.

OK & EN
Elektrika
Elektrika Nemški pogled: Zakaj je zastal razvoj slovenskega trga elektrike in kaj to prinaša 2

Na energetskem trgu se dogaja revolucija, ki pa ji s takšnim regulatornim okvirom, kot je slovenski, ne moremo slediti, meni Karl Kraus,...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Varovalka iz Izlak, ki ščiti e-avto pred požarom, že v norveških avtobusih 1

V družbi ETI Elektroelement iz Izlak so med drugim razvili varovalko, ki prepreči požar v električnem vozilu.