(reportaža) Kako sem šel z e-avtom na morje, čeprav o e-mobilnosti ne vem veliko (reportaža) Kako sem šel z e-avtom na morje, čeprav o e-mobilnosti ne vem veliko Z električnim golfom sem se odpeljal na Krk. Malce se je sicer zatikalo, vendar je sklep takšen: električni avti so toliko napredovali, da jih lahko velik del Slovencev uporablja tudi na dopustu. Tudi takšni, ki e-mobilnosti nismo vajeni.
Vetrno elektrarno bi postavili v bližini rezervata beloglavih jastrebov Vetrno elektrarno bi postavili v bližini rezervata beloglavih jastrebov Na otoku Krku nameravajo postaviti petmegavatno sončno elektrarno in veliko vetrno elektrarno, pri kateri pa se zapleta, ker je ves otok vključen v Naturo 2000.
Elektroinštitut Milan Vidmar bo pripravil osnutek okoljskega poročila za NEPN Elektroinštitut Milan Vidmar bo pripravil osnutek okoljskega poročila za NEPN Osnutek okoljskega poročila za nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) bodo pripravili Elektroinštitut Milan Vidmar ter podjetji ZaVita in Stritih. Med stranskimi udeleženci so društvo za proučevanje rib, Muzej norosti, Umanotera, Focus in druge okoljevarstvene organizacije.
Nova stavba GEN-I bo »odporna na prihodnost« Nova stavba GEN-I bo »odporna na prihodnost« V ponudniku energentov in energetskih storitev GEN-I nameravajo postaviti poslovno stavno, ki bo proizvedla več energije, kot jo bo porabila.

'Nora je država, v kateri 30 let ne moremo urediti obvoznice!'

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
Akademija Finance   dodaj
elektrika   dodaj
Sava dodaj
Anton Žunič dodaj
Franci Rokavec dodaj
 
Čas branja: 3 min
18.05.2018  00:50
Na Litijskem forumu časnika Finance smo med drugim govorili tudi o gradnji hidroelektrarn na litijskem delu Save in o z gradnjo povezanimi vprašanji.
'Nora je država, v kateri 30 let ne moremo urediti obvoznice!'
Na pogovoru o srednjesavskih elektrarnah sta sodelovala litijski župan Franci Rokavec (v sredini) in državni sekretar v kabinetu predsednika vlad Anton Žunič (levo).
Foto: Aleš Beno

Obveščaj me o novih člankih:  
Akademija Finance   dodaj
elektrika   dodaj
Sava dodaj
Anton Žunič dodaj
Franci Rokavec dodaj

Realno gledano bomo elektrarne na srednjem delu reke Save oziroma gorvodno od bodoče elektrarne Renke začeli graditi po letu 2030, ko bo pri koncu gradnja zasavskih elektrarn Suhadol, Trbovlje in Renke, je napovedal Anton Žunič na torkovem dogodku Litijski forum.

Nova koncesijska pogodba zanje ne bo potrebna: »Delali bomo na pripravi aneksa, skupaj z vsemi lokalnimi skupnostmi, ki so povezane s hidroelektrarnami.

Pogled lokalnih skupnosti je povzel župan Rokavec: »Lokalne skupnosti ne vidimo projekta elektrarn na srednji Savi samo kot problem, ampak tudi kot razvojno priložnost. Pomembno vlogo ima tudi civilna iniciativa.«

»Za prve tri hidroelektrarne na srednji Savi je rešitev jasna,« je nadaljeval Rokavec. »Tam je kanjonska struga, ki zagotavlja razmeroma poceni gradnjo. Lokalne skupnosti so sodelovale pri oblikovanju nabora infrastrukturnih objektov, ki jih bo treba urediti na območju Zasavja vse do Litije. Nabor je večinoma usklajen, med neusklajenimi izjemami sta na primer kajakaška steza in ureditev mostu pri naselju Sava.«

Franci Rokavec: »Lokalne skupnosti imamo težave s Savo, ki poplavlja, in z umeščanjem v prostor nekaterih prepotrebnih infrastrukturnih projektov.«

Primer je pri kraju Hotič: »Tam ne moremo speljati obvoznice, ko pridemo na tako imenovano poplavno območje. Nora je država, v kateri ne moremo rešiti tega vprašanja. Že 30 let imamo tako imenovani rezervat, kjer ni mogoče posegati v prostor. Poseg gorvodno od Renk bo bistveno težji kot doljvodno,« je prepričan Rokavec.

Zakaj bo poseg na tem delu težji? »Če dvignemo gladino Save od ponoviškega gradu nad sedanji vodostaj, bo nastal problem za Litijo. Od Renk navzgor bomo morali s koncesionarjem iskati kombinacijo prožnih rešitev.«

Kakšne so možne rešitve? »Odbor za razvoj energetike v Zasavju je skupaj z občinama Litijo in Laško oblikovali vrsto predlogov.« Zadnjega so poslali v torek, na dan Litijskega foruma. »Ključna zadeva je soglasje in občine od tega občine ne bomo odstopale.«

Županove besede je potrdil Žunič: »Danes zjutraj sem dobil predloge, napisal sem odgovore in jih poslal lokalnim skupnostim. Jasno sem zapisal, da je sodelovanje lokalnih skupnosti izjemno pomembno. Že obstoječe zakonske rešitve dajejo lokalnim skupnostim možnost za izdajo soglasja pri izdelavi študije variant in prostorskih načrtov. Mislim, da ni potrebna ustvarjati novih zakonskih podlag ali tega zapisati v pogodbo. To smo že dovolj dobro skomunicirali.«

Žunič je opozoril na odprto vprašanje: »Ali moramo v koncesijsko pogodbo izrecno zapisati, da bo kajakaško stezo financirala država? Ali je dovolj, da vnesemo obligacijo prizadevanja, da si bomo torej prizadevali za kajakaško stezo?«

Kaj pomeni obligacija prizadevanja? »Pomeni, da se bomo vsi podpisniki, država, koncesionar in lokalne skupnosti, zavezali, da bomo naredili zadeve, zapisane v pogodbi. Te obveze ni mogoče odpraviti.«

Župan meni drugače in predlaga vladi, da »obliko soglasja vpeljejo v koncesijska dokumenta«. Po njegovih besedah bo to olajšalo delo koncesionarju, občini, državi in tudi civilni iniciativi.

»Več kot vnesti obligacije prizadevanja ne moremo,« je zatrdil Žunič. Zakaj ne? »V EU velja koncesijski pravni red, ki določa, da rabi vode ne moremo dodajati še infrastrukturnih ali drugih objektov, ki so z energetskim objektom sicer zelo povezani. Nimamo namreč koncesije gradnje, ampak koncesijo za rabo vode.«

Katera vprašanja so še odprta? Žunič: »Lokalne skupnosti želijo imeti enake odstotke koncesijskih dajatev med občino in državo. Mi smo predlagali, da je koncesijska dajatev celotna, sestavljena iz koncesije za rabo vode, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in drugih dajatev. Predlagali smo kapico na 14 odstotkih, tako kot velja za spodnjo Savo, kjer bo država dobila v 50 letih nazaj precej več, kot je investirala.«

Kakšno delitev koncesije med občino in državo pa so predlagali na srednji Savi? »Delitve nismo predlagali, pač pa smo jo v koncesijsko pogodbo prepisali iz uredbe. Za občine Litija, Trbovlje in Laško je predlagano 60 odstotkov, za državo pa 40 odstotkov. Za Zagorje in Hrastnik pa razmerje 70 proti 30. Razlike so zaradi različne obremenitve okolja in infrastrukture.«

Je župan zadovoljen s takšno delitvijo? »Absolutno ne. Litija je specifična in bo treba pri umeščanju hidroelektrarn v prostor iskati bolj sonaravne rešitve. Prostor bo najbolj obremenjen pri nas. O tem se pogovarjamo že eno leto in v tem času bi lahko spremenili uredbo ali zakon. Pogajanja so trda, ne sme pa priti do tega, da bo nekdo nekoga preglasoval. Pri vsem je najbolj ključna zadeva soglasje lokalnih skupnosti. Ne samo pri umeščanju v prostor, ampak tudi pri sprejemanju izvedbenih načrtov in programov celotnega projekta,« je končal Rokavec.



OK & EN
Elektrika
Elektrika Putin: zaradi vibracij vetrnih elektrarn črvi lezejo iz zemlje 38

Ruski predsednik je kritiziral vetrno energijo, a priznal degradiranje planeta in podnebja.

OK & EN
Elektrika
Elektrika Agrofotovoltaika: ker so nad njivo postavili sončno elektrarno, je bil pridelek večji 1

Nekatere poljščine v sušnih in vročih razmerah bolje uspevajo, če jih zasadimo pod fotovoltaiko, ugotavljajo Nemci. Zamisel je...

OK & EN
Elektrika
Elektrika To so nemške težave z elektriko, ki lahko ogrozijo vso Evropo 7

Nemško elektroenergetsko omrežje je bilo junija resno ogroženo in samo hitremu ukrepanju sosednjih držav se Nemci lahko zahvalijo, da...

OK & EN
Elektrika
Elektrika (reportaža) Kako sem šel z e-avtom na morje, čeprav o e-mobilnosti ne vem veliko 11

Z električnim golfom sem se odpeljal na Krk. Malce se je sicer zatikalo, vendar je sklep takšen: električni avti so toliko napredovali,...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Če slovenska podjetja ne morejo postaviti elektrarn pri nas, jih bodo pa v tujini 7

Znanih je nekaj več podrobnosti o statističnem prenosu električne energije, ki ga bo Slovenija morda uporabila za izpolnitev...

OK & EN
Elektrika
Elektrika (intervju) Kdo je nova predsednica nadzornikov GEN energije in kako gleda na energetiko 1

Odvetnica Mateja Čuk je bila pred nekaj dnevi imenovana za predsednico nadzornega sveta družbe GEN energija. Po elektronski pošti smo ji...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Brez elektrarn na Muri in tudi na Idrijci ne bo dovolj obnovljivih virov 2

Leta 2030 se lahko približamo ciljnemu deležu obnovljivih virov energije (OVE) samo, če bodo zgrajene vse hidroelektrarne na Savi,...

OK & EN
Odpadki
Odpadki 'To je najbolj učinkovita tehnologija za predelavo odpadkov v dizel' 2

Johannes Krmc, podjetje JEMS, je predstavil tehnologijo za izdelavo sintetičnega dizla