V prvem poročilo o onesnaženju Sredozemskega morja s plastiko, WWF opozarja, da vsebuje Sredozemsko morje rekordno raven mikroplastike, manj kot pet milimetrov velikih delcev plastike, ki jih je vse pogosteje mogoče najti v prehranski verigi in pomenijo grožnjo za zdravje človeka in ogrožajo morske vrste, so sporočili iz WWF Adria.
"Koncentracija mikroplastike je skoraj štirikrat višja v Sredozemlju kot v odprtih morjih po svetu," opozarjajo v poročilu z naslovom Izhod iz plastične pasti: Reševanje Sredozemlja pred onesnaženjem s plastiko.
Veliki deli plastike poškodujejo, zadušijo in pogosto ubijejo morske živali, vključno z zavarovanimi in ogroženimi vrstami, kot so morske želve in sredozemska medvedka.
A mikroplastika, manjši in tihi ubijalec, je dosegla rekordne ravni koncentracije, ki znašajo kar 1,25 milijona delcev na kvadratni kilometer Sredozemskega morja, kar je skoraj štirikrat več kot koncentracija plastike v "plastičnem otoku" v severnem Tihem oceanu. S tem, ko vstopajo v prehransko verigo, delci mikroplastike ogrožajo vse več živali in ljudi, opozarja WWF.
Alarmantno poročilo, ki ga je WWF objavil ob današnjem svetovnem dnevu oceanov, kaže na dramatične posledice, ki jih povzročajo pretirana uporaba plastike, slabo ravnanje z odpadki in množični turizem v eni od najbolj obiskanih regij na svetu.
Z zbiranjem najnovejših podatkov in znanstvenih dokazov o uporabi plastike v Evropi in številnih načinih, kako plastika vpliva na morske ekosisteme, poročilo ponuja izčrpen načrt ključnih ukrepov, ki jih morajo ustanove, podjetja in prebivalstvo sprejeti, da preprečijo prehajanje plastičnih odpadkov v morje, poudarjajo pri WWF Adria.
"Vplivi plastičnega onesnaženja v Sredozemlju se čutijo po vsem svetu in povzročajo resno škodo naravi in človekovemu zdravju. Če se bo onesnaževanje s plastiko še povečalo, bo pomenilo resno grožnjo globalnemu ugledu sredozemskega območja kot vrhunske turistične destinacije in bo ogrozilo kakovost ribiških proizvodov, s tem pa lokalne skupnosti, ki so odvisne od teh sektorjev. Problem plastike je tudi simptom poslabšanja zdravja Sredozemskega morja in mora služiti kot poziv h konkretni akciji," je dejal John Tanzer, vodja programa za zaščito morja in oceanov v WWF International.
Problem plastičnih odpadkov zadeva ves svet, saj je plastika sestavni del vsakdanjika ljudi. V Evropi od 27 milijonov ton plastičnih odpadkov, proizvedenih vsako leto, reciklirajo le eno tretjino. Polovica plastičnih odpadkov v Italiji, Franciji in Španiji konča na odlagališčih. Reciklirana plastika trenutno pomeni le šest odstotkov povpraševanja po plastiki v Evropi.
Izdelki iz plastike predstavljajo kar 95 odstotkov vseh odpadkov v Sredozemskem morju in na njegovih plažah. Večina jih prihaja iz Turčije in Španije, sledijo Italija, Egipt in Francija. Zaradi povečanega turizma se količina odpadkov v morju vsako poletje poveča za 40 odstotkov.
WWF poziva vlade, podjetja in posameznike, da sprejmejo vrsto ukrepov za zmanjšanje onesnaženja s plastiko v mestih, obalnih in morskih središčih na Sredozemlju ter na globalni ravni.
Po oceni te nevladne organizacije bi potrebovali zavezujoč mednarodni sporazum o odstranjevanju plastičnih odpadkov iz morja.
Vse sredozemske države bi morale podpreti cilj za doseganje sto odstotkov recikliranih in obnovljivih plastičnih odpadkov do leta 2030. Prepovedati bi morale tudi plastične izdelke za enkratno uporabo, kot so plastične vrečke in plastenke, in dodajanje mikroplastike v pralne praške in kozmetiko do leta 2025, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Ne smemo dopustiti, da se Sredozemlje utopi v plastiki. Ukrepe za zmanjšanje porabe plastike in boljše ravnanje z njo po uporabi moramo sprejeti v celotni verigi proizvodnje, da bi ubranili naše morje od vseprisotne plastike," je poudaril Mosor Prvan iz WWF Adria.
Izpostavil je še, da je onesnaženje s plastiko je prevelika težava, da bi ga lahko rešila samo ena celina, ena vlada ali samo industrijski sektor. "Samo, če bomo delovali skupaj, lahko osvobodimo oceane, morja in reke neuporabne plastike," je dejal.
Industrija plastike bi morala razviti proizvode iz obnovljivih surovih materialov, ne iz kemikalij, pridobljenih iz nafte in iz materialov, ki jih je mogoče reciklirati.
Tudi posamezniki lahko pri tem odigrajo svojo vlogo s tem, da se odločajo npr. za kuhinjske pripomočke in glavnike iz lesa in ne iz plastike, so še izpostavili v poročili po poročanju AFP.
