Ministri in ministrice so razpravljali o predlogu uredbe, ki bo določila nove standarde izpustov ogljikovega dioksida za osebna in lahka tovorna vozila po 2020. Večina ministrov, vključno s Slovenijo, je v razpravi menila, da bi bilo treba predlog Evropske komisije za zmanjšanje emisij do 2030 okrepiti. Le z ambicioznejšimi cilji bi namreč lahko prometni sektor postavili na pot dekarbonizacije, so v sporočilu za javnost danes zapisali na okoljskem ministrstvu.
Zmanjšanje emisij v prometu je osrednjega pomena za izboljšanje kakovosti zraka v EU. Ministri so tudi menili, da je čim prejšnji prehod na nizko- in brezemisijska vozila nujen za ohranitev globalne konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije. "Le nekaj držav ocenjuje, da je predlog komisije preambiciozen in za avtomobilsko industrijo težko dosegljiv," so dodali.
Prav tako so zbrani ministri opravili politično razpravo o predlogu direktive o pitni vodi, in sicer z vidika ureditve materialov v stiku s pitno vodo in dostopa do pitne vode. Strinjali so se, da je pomembno nasloviti materiale v stiku z vodo, tako zaradi varovanja zdravja kot tudi odpravljanja ovir notranjega trga.
Higienske standarde je potrebno harmonizirati na ravni EU. Ena od možnosti je kombiniran pristop, kjer bi se uporabili postopki standardizacije iz obstoječe zakonodaja o gradbenih materialih, dopolniti pa jih bi bilo treba z minimalnimi zahtevami za materiale v stiku s pitno vodo v direktivi o pitni vodi.
V EU je treba zagotoviti tudi dostop do pitne vode. Večina držav je pozvala k politični zavezi v okviru te direktive, ob tem pa so menili, da je ukrepe ureditve dostopa do pitne vode treba prepustiti državam članicam glede na njihove specifike in kulturo uporabe vode.
Ministri so soglasno potrdili tudi sklepe Evropskega sveta o izvajanju akcijskega načrta EU za krožno gospodarstvo, ki so pomemben signal industriji EU za zmanjšano uporabo plastike za enkratno uporabo ter spodbujanje uporabe recikliranih plastičnih materialov, ki pa ne smejo vsebovati nevarnih snovi ali kemikalij.
Ob robu zasedanja je 14 držav članic, ki se združujejo v neformalni skupini podnebno ambicioznih držav (Skupina za zeleno rast), sopodpisalo skupno izjavo, v kateri so Evropsko komisijo pozvale k pripravi celovite in ambiciozne dolgoročne strategije za doseganje ciljev pariškega podnebnega sporazuma. Evropska komisija bo strategijo pripravila najkasneje do zasedanja konference pogodbenic Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah novembra na Poljskem.
Države članice bodo nacionalne dolgoročne strategije morale pripraviti predvidoma do leta 2020.
