"Zelo sem vesela, da je Slovenija v letošnjem poročilu o doseganju ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030 spet dosegla odlično mesto. Smo osmi na svetu, kar je seveda po eni strani odličen rezultat, po drugi strani pa nam to za vse prihodnje aktivnosti daje eno lepo odgovornost, ker verjamem, da bo potrebnih še kar nekaj aktivnosti, da bomo to visoko mesto obdržali," je za STA v sredo dejala ministrica.
"Trdno verjamem, da je agenda 2030 strategija razvoja za ves svet. Brez povezovanja osnovnih stebrov ekonomije, sociale in okolja ne bo šlo," je dejala in menila, da se o tem doma še vedno premalo razpravlja. "Ker smo tako visoko, nas iščejo za pogovore vsi tisti, ki so visoko, in tisti, ki so nizko na lestvici. To ti da energijo za naprej," je dejala.
Njen svetovalec, ki pripravlja strategijo razvoja 2030, Timotej Šooš je razložil, da je bila Slovenija pred tremi leti na 17. mestu, lani na devetem, letos pa je na osmem mestu, pri čemer je opozoril, da se indeks vsako leto razvija in je iz leta v leto zahtevnejši. Pred Slovenijo so skandinavske države, Švedska, Norveška, Finska in Danska, ter Francija, Nemčija in Švica, tik za njo pa je Avstrija.
Slovenska veleposlanica pri Združenih narodih Darja Bavdaž Kuret je poudarila, da razvojna agenda 2030 vsebuje vse stebre ZN, tudi mir in varnost. Zaradi tega je opaznost Slovenije z visoko uvrstitvijo toliko večja. "S temi rezultati se uvrščamo med svetovne voditelje, česar doma morda še toliko ne razumemo."
Na vprašanje, zakaj Slovenija ni prva oz. kje se najbolj zatika pri uresničevanju razvojne agende, je ministrica odgovorila, da tam, kjer mislimo, da smo najboljši. To je okolje in podnebne spremembe. "Mi si predstavljamo, da smo zelena Slovenija, ampak tu najbolj zaostajamo. Tam kjer imamo veliko besed, moramo narediti še veliko dejanj. Premalo smo recimo naredili za zaščito morja, premalo proti podnebnim spremembam," je med drugim dejala ministrica.
Smerkoljeva pravi, da je njena naloga koordinacija ministrstev, vladnih agencij, gospodarstva, civilne družbe znotraj države, kar ni enostavno, saj ima vsak svoje različne interese. Po eni strani želimo razvoj infrastrukture, kar prinese več prometa in več onesnaževanja, po drugi strani pa zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Smerkoljeva je priznala, da je imela Slovenija tudi nekaj sreče, saj je razvojna agenda 2030 sovpadla s strategijo razvoja Slovenije.
Politični forum na visoki ravni o trajnostnem razvoju prirejajo zadnja tri leta, na njem pa države in drugi deležniki pregledajo uresničevanje agende oz. napredek pri doseganju 17 ciljev agende, ki so bili sprejeti leta 2015, izmenjujejo izkušnje in dobivajo ideje za naprej.
Od leta 2000 do leta 2016 je svetovno gledano smrtnost mlajših od pet let padla za 47 odstotkov, smrtnost nosečnic v Podsaharski Afriki je upadla za 35 odstotkov, porok mladoletnic v južni Aziji je manj za 40 odstotkov, brez elektrike živi manj kot milijarda ljudi.
Po drugi strani pa so vztrajni žepi ekstremne revščine, kjer živi 783 milijonov ljudi z manj kot dvema dolarjema na dan, malarija do leta 2030 ne bo odpravljena, več kot polovica svetovnih otrok nima ustreznega šolanja, 60 odstotkov ljudi po svetu nima dostopa do ustreznih sanitarij in podobno. Na letošnjem forumu so v ospredju voda, energija, mesta, trajnostna potrošnja, zaščita okolja in partnerstva.
Slovenija je v okviru foruma pretekli teden sodelovala na razpravah na temo vode in miru, kjer jo je v vlogi predsednika visokega globalnega panela o vodi in miru zastopal nekdanji predsednik Danilo Türk, ter organizirala poseben dogodek o izkoriščanju blockchain tehnologije za razvoj.
V okviru ministrskega dela, ki se je začel v ponedeljek, je Slovenija organizirala dogodek na temo vzpostavljanja globalnih partnerstev za trajnostni razvoj.
"Nismo govorili le o povezovanju. ampak tudi o tem, kakšne izzive ima kdo. Mene bolj zanima, kako se je kakšna država lotila določenega problema, ki ga imamo tudi mi," je dejala ministrica, ki je na dogodku poudarila, da je potrebno besede spremeniti v dejanja. Partnerstva sama po sebi niso dovolj, ampak je potrebno uresničevati realistične politike. Vizija brez implementacije je le privid, je dodala.
Smerkoljeva je v ministrskem govoru v sredo dejala, da je prvi krog prostovoljnih nacionalnih pregledov izvajanj razvojne agende pokazal, da obstaja velika globalna zaveza za to. Pokazal je tudi, da implementacija zaostaja na področjih, ki zahtevajo širša partnerstva. Ali znotraj vlad, ali med družbenimi partnerji, ali na mednarodni ravni.
Omenila je, da je Slovenija lani decembra potrdila novo nacionalno razvojno strategijo 2030, ki je vpeta v razvojno agendo ZN. Zdaj se med drugim dela na partnerstvih in proračunskih okvirih. "Razvoj ni projekt, ampak je proces, ki se ne ustavi. Čeprav spreminjanje družb ni nova stvar, je tempo sprememb danes hitrejši kot kdajkoli prej. To od nas zahteva prilagodljivost, vlade se morajo učiti hitreje in vladati pametneje," je dejala in nagovor sklenila s pesmijo Borisa A. Novaka.
Slovenska delegacija se bo nocoj udeležila še večerje v okviru globalne koalicije za kakovost življenja, ki je neformalna skupina oblikovana na pobudo Združenih arabskih emiratov.
