Kako deluje in kaj povzroča onesnažen zrak Kako deluje in kaj povzroča onesnažen zrak Andreja Kukec s Katedre za javno zdravje ljubljanske medicinske fakultete je na strokovnem posvetu družbe ELES predstavila mehanizme delovanja slabega zraka na zdravje.
S kolesarsko čelado brezplačno na nekatere prireditve S kolesarsko čelado brezplačno na nekatere prireditve Številna mesta po Sloveniji bodo evropski teden mobilnosti zaključila z dnevom brez avtomobila, ki predstavlja vrhunec prizadevanj za človeku in okolju bolj prijazne načine mobilnosti. Evropskemu tednu mobilnosti se je letos pridružilo 77 občin, nekateri zaključni dogodki pa so zaradi slabega vremena odpovedani.
(video) Zamenjava dizlov z e-vozili po načelu avto za avto v podjetju odpade (video) Zamenjava dizlov z e-vozili po načelu avto za avto v podjetju odpade Gospodarstvo čaka prehod iz fosilne v zeleno floto poslovnih vozil. Pošta Slovenije je med slovenskimi podjetji z največjim številom električnih vozil. Pri elektrifikaciji sodeluje tudi s podjetjem GEN-I. To pa ni edini primer takšnega sodelovanja.
Sodelujte na razpisu okoljskih nagrad Financ Sodelujte na razpisu okoljskih nagrad Financ Podjetja, od mikro do največjih, ustanove, samostojne podjetnike, društva in tudi fizične osebe vabimo k prijavi na razpis okoljskih nagrad Časnika Finance in Eko sklada.

Slovenija v OZN med vodilnimi pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja

Čas branja: 3 min
19.07.2018  10:00  Dopolnjeno: 19.07.2018 10:07
Slovenija je v tem in minulem tednu nastopila na številnih dogodkih v okviru globalnega visokega foruma o ciljih agende trajnostnega razvoja 2030 na sedežu ZN, kjer uživa ugled ene od vodilnih držav glede uresničevanja ciljev. Na forumu je z govorom nastopila tudi ministrica za razvoj strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj.
avtor
Slovenija v OZN med vodilnimi pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja
Foto: Borut Hočevar

"Zelo sem vesela, da je Slovenija v letošnjem poročilu o doseganju ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030 spet dosegla odlično mesto. Smo osmi na svetu, kar je seveda po eni strani odličen rezultat, po drugi strani pa nam to za vse prihodnje aktivnosti daje eno lepo odgovornost, ker verjamem, da bo potrebnih še kar nekaj aktivnosti, da bomo to visoko mesto obdržali," je za STA v sredo dejala ministrica.

"Trdno verjamem, da je agenda 2030 strategija razvoja za ves svet. Brez povezovanja osnovnih stebrov ekonomije, sociale in okolja ne bo šlo," je dejala in menila, da se o tem doma še vedno premalo razpravlja. "Ker smo tako visoko, nas iščejo za pogovore vsi tisti, ki so visoko, in tisti, ki so nizko na lestvici. To ti da energijo za naprej," je dejala.

Njen svetovalec, ki pripravlja strategijo razvoja 2030, Timotej Šooš je razložil, da je bila Slovenija pred tremi leti na 17. mestu, lani na devetem, letos pa je na osmem mestu, pri čemer je opozoril, da se indeks vsako leto razvija in je iz leta v leto zahtevnejši. Pred Slovenijo so skandinavske države, Švedska, Norveška, Finska in Danska, ter Francija, Nemčija in Švica, tik za njo pa je Avstrija.

Slovenska veleposlanica pri Združenih narodih Darja Bavdaž Kuret je poudarila, da razvojna agenda 2030 vsebuje vse stebre ZN, tudi mir in varnost. Zaradi tega je opaznost Slovenije z visoko uvrstitvijo toliko večja. "S temi rezultati se uvrščamo med svetovne voditelje, česar doma morda še toliko ne razumemo."

Na vprašanje, zakaj Slovenija ni prva oz. kje se najbolj zatika pri uresničevanju razvojne agende, je ministrica odgovorila, da tam, kjer mislimo, da smo najboljši. To je okolje in podnebne spremembe. "Mi si predstavljamo, da smo zelena Slovenija, ampak tu najbolj zaostajamo. Tam kjer imamo veliko besed, moramo narediti še veliko dejanj. Premalo smo recimo naredili za zaščito morja, premalo proti podnebnim spremembam," je med drugim dejala ministrica.

Smerkoljeva pravi, da je njena naloga koordinacija ministrstev, vladnih agencij, gospodarstva, civilne družbe znotraj države, kar ni enostavno, saj ima vsak svoje različne interese. Po eni strani želimo razvoj infrastrukture, kar prinese več prometa in več onesnaževanja, po drugi strani pa zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Smerkoljeva je priznala, da je imela Slovenija tudi nekaj sreče, saj je razvojna agenda 2030 sovpadla s strategijo razvoja Slovenije.

Politični forum na visoki ravni o trajnostnem razvoju prirejajo zadnja tri leta, na njem pa države in drugi deležniki pregledajo uresničevanje agende oz. napredek pri doseganju 17 ciljev agende, ki so bili sprejeti leta 2015, izmenjujejo izkušnje in dobivajo ideje za naprej.

Od leta 2000 do leta 2016 je svetovno gledano smrtnost mlajših od pet let padla za 47 odstotkov, smrtnost nosečnic v Podsaharski Afriki je upadla za 35 odstotkov, porok mladoletnic v južni Aziji je manj za 40 odstotkov, brez elektrike živi manj kot milijarda ljudi.

Po drugi strani pa so vztrajni žepi ekstremne revščine, kjer živi 783 milijonov ljudi z manj kot dvema dolarjema na dan, malarija do leta 2030 ne bo odpravljena, več kot polovica svetovnih otrok nima ustreznega šolanja, 60 odstotkov ljudi po svetu nima dostopa do ustreznih sanitarij in podobno. Na letošnjem forumu so v ospredju voda, energija, mesta, trajnostna potrošnja, zaščita okolja in partnerstva.

Slovenija je v okviru foruma pretekli teden sodelovala na razpravah na temo vode in miru, kjer jo je v vlogi predsednika visokega globalnega panela o vodi in miru zastopal nekdanji predsednik Danilo Türk, ter organizirala poseben dogodek o izkoriščanju blockchain tehnologije za razvoj.

V okviru ministrskega dela, ki se je začel v ponedeljek, je Slovenija organizirala dogodek na temo vzpostavljanja globalnih partnerstev za trajnostni razvoj.

"Nismo govorili le o povezovanju. ampak tudi o tem, kakšne izzive ima kdo. Mene bolj zanima, kako se je kakšna država lotila določenega problema, ki ga imamo tudi mi," je dejala ministrica, ki je na dogodku poudarila, da je potrebno besede spremeniti v dejanja. Partnerstva sama po sebi niso dovolj, ampak je potrebno uresničevati realistične politike. Vizija brez implementacije je le privid, je dodala.

Smerkoljeva je v ministrskem govoru v sredo dejala, da je prvi krog prostovoljnih nacionalnih pregledov izvajanj razvojne agende pokazal, da obstaja velika globalna zaveza za to. Pokazal je tudi, da implementacija zaostaja na področjih, ki zahtevajo širša partnerstva. Ali znotraj vlad, ali med družbenimi partnerji, ali na mednarodni ravni.

Omenila je, da je Slovenija lani decembra potrdila novo nacionalno razvojno strategijo 2030, ki je vpeta v razvojno agendo ZN. Zdaj se med drugim dela na partnerstvih in proračunskih okvirih. "Razvoj ni projekt, ampak je proces, ki se ne ustavi. Čeprav spreminjanje družb ni nova stvar, je tempo sprememb danes hitrejši kot kdajkoli prej. To od nas zahteva prilagodljivost, vlade se morajo učiti hitreje in vladati pametneje," je dejala in nagovor sklenila s pesmijo Borisa A. Novaka.

Slovenska delegacija se bo nocoj udeležila še večerje v okviru globalne koalicije za kakovost življenja, ki je neformalna skupina oblikovana na pobudo Združenih arabskih emiratov.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Novice
Novice Ljubljana kot Los Angeles: ceste barvajo na belo 2

Včeraj položeni asfalt v središču Ljubljane so prebarvali na belo. V Los Angelesu tako znižujejo temperaturo zraka v mestu.

OK & EN
Elektrika
Elektrika Padli trgovec z elektriko – deset let po zlomu Lehmana še ena zgodba o bankrotu

Eden najbogatejših Norvežanov, sicer trgovec s terminskimi pogodbami na elektriko, se je tako močno zašpekuliral, da je zatresel...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Zakaj je star clio dražji kot skoraj nov zoe, a ne za tiste s 600 evri plače 3

Ministrstvo za infrastrukturo odgovarja na bojazni nekaterih energetikov, ki so prepričani, da energetski koncept onemogoča gradnjo...

OK & EN
Odpadki
Odpadki Vrsta neprijetnih in manj znanih resnic o recikliranju odpadkov 2

Kolikšen delež odpadkov je v resnici mogoče reciklirati, kam gredo odpadki po odvozu z dvorišč komunalnih družb, zakaj je bil sežig...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Zakaj ob toplotnih črpalkah dodatni viri ogrevanja niso potrebni

Pred časom je veljalo, da toplotna črpalka pri nižjih temperaturah ni zadoščala in je bilo treba imeti dodatno ogrevanje. Komu naj...

OK & EN
Zakaj ni fotovoltaik na strehah stanovanjskih blokov 9

Dejan Paravan iz GEN-I je razložil, kakšne so izkušnje dve leti po uvedbi uredbe o samooskrbi.

OK & EN
Novice
Novice Kdo so državni sekretarji na okolju in infrastrukturi

Na prvi seji vlade so imenovali državne sekretarje; na okoljsko ministrstvo prihaja arhitekt Aleš Prijon, na infrastrukturno pa Bojan...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Nemški pogled: Zakaj je zastal razvoj slovenskega trga elektrike in kaj to prinaša 2

Na energetskem trgu se dogaja revolucija, ki pa ji s takšnim regulatornim okvirom, kot je slovenski, ne moremo slediti, meni Karl Kraus,...