Odpadkov je toliko, da bi lahko postavili 12 'celjskih sežigalnic' Odpadkov je toliko, da bi lahko postavili 12 'celjskih sežigalnic' Komunalna zbornica predlaga, da bi nakopičene odpadke balirali in varno skladiščili, dokler ne bi postavili dovolj zmogljivosti za termično izrabo odpadkov. Dodajamo: napihljive hale za deponije odpadkov izdeluje Duol.
V Ascentu investirajo v okrepljeno črpanje petišovskega plina V Ascentu investirajo v okrepljeno črpanje petišovskega plina Iz družbe Ascent Resources so sporočili, da so podpisali pogodbo za nakup mobilne kompresorske enote, ki jo bodo uporabljali v Petišovcih.
Zakaj je naš energetsko-podnebni načrt najslabši v EU in kaj to pomeni Zakaj je naš energetsko-podnebni načrt najslabši v EU in kaj to pomeni Katastrofalno slaba ocena Nacionalnega energetskega in podnebnega načrt je več kot le slaba ocena. »Zdaj ni več časa za razpravo, ali bomo imeli sulca tam, kjer je zdaj, ali ga bomo imeli 500 metrov bolj južno,« ob tem pravi energetski strokovnjak Peter Novak.

Slovenija v OZN med vodilnimi pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 3 min
19.07.2018  10:00  Dopolnjeno: 19.07.2018 10:07
Slovenija je v tem in minulem tednu nastopila na številnih dogodkih v okviru globalnega visokega foruma o ciljih agende trajnostnega razvoja 2030 na sedežu ZN, kjer uživa ugled ene od vodilnih držav glede uresničevanja ciljev. Na forumu je z govorom nastopila tudi ministrica za razvoj strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj.
avtor
Slovenija v OZN med vodilnimi pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja
Foto: Borut Hočevar

Obveščaj me o novih člankih:  

"Zelo sem vesela, da je Slovenija v letošnjem poročilu o doseganju ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030 spet dosegla odlično mesto. Smo osmi na svetu, kar je seveda po eni strani odličen rezultat, po drugi strani pa nam to za vse prihodnje aktivnosti daje eno lepo odgovornost, ker verjamem, da bo potrebnih še kar nekaj aktivnosti, da bomo to visoko mesto obdržali," je za STA v sredo dejala ministrica.

"Trdno verjamem, da je agenda 2030 strategija razvoja za ves svet. Brez povezovanja osnovnih stebrov ekonomije, sociale in okolja ne bo šlo," je dejala in menila, da se o tem doma še vedno premalo razpravlja. "Ker smo tako visoko, nas iščejo za pogovore vsi tisti, ki so visoko, in tisti, ki so nizko na lestvici. To ti da energijo za naprej," je dejala.

Njen svetovalec, ki pripravlja strategijo razvoja 2030, Timotej Šooš je razložil, da je bila Slovenija pred tremi leti na 17. mestu, lani na devetem, letos pa je na osmem mestu, pri čemer je opozoril, da se indeks vsako leto razvija in je iz leta v leto zahtevnejši. Pred Slovenijo so skandinavske države, Švedska, Norveška, Finska in Danska, ter Francija, Nemčija in Švica, tik za njo pa je Avstrija.

Slovenska veleposlanica pri Združenih narodih Darja Bavdaž Kuret je poudarila, da razvojna agenda 2030 vsebuje vse stebre ZN, tudi mir in varnost. Zaradi tega je opaznost Slovenije z visoko uvrstitvijo toliko večja. "S temi rezultati se uvrščamo med svetovne voditelje, česar doma morda še toliko ne razumemo."

Na vprašanje, zakaj Slovenija ni prva oz. kje se najbolj zatika pri uresničevanju razvojne agende, je ministrica odgovorila, da tam, kjer mislimo, da smo najboljši. To je okolje in podnebne spremembe. "Mi si predstavljamo, da smo zelena Slovenija, ampak tu najbolj zaostajamo. Tam kjer imamo veliko besed, moramo narediti še veliko dejanj. Premalo smo recimo naredili za zaščito morja, premalo proti podnebnim spremembam," je med drugim dejala ministrica.

Smerkoljeva pravi, da je njena naloga koordinacija ministrstev, vladnih agencij, gospodarstva, civilne družbe znotraj države, kar ni enostavno, saj ima vsak svoje različne interese. Po eni strani želimo razvoj infrastrukture, kar prinese več prometa in več onesnaževanja, po drugi strani pa zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Smerkoljeva je priznala, da je imela Slovenija tudi nekaj sreče, saj je razvojna agenda 2030 sovpadla s strategijo razvoja Slovenije.

Politični forum na visoki ravni o trajnostnem razvoju prirejajo zadnja tri leta, na njem pa države in drugi deležniki pregledajo uresničevanje agende oz. napredek pri doseganju 17 ciljev agende, ki so bili sprejeti leta 2015, izmenjujejo izkušnje in dobivajo ideje za naprej.

Od leta 2000 do leta 2016 je svetovno gledano smrtnost mlajših od pet let padla za 47 odstotkov, smrtnost nosečnic v Podsaharski Afriki je upadla za 35 odstotkov, porok mladoletnic v južni Aziji je manj za 40 odstotkov, brez elektrike živi manj kot milijarda ljudi.

Po drugi strani pa so vztrajni žepi ekstremne revščine, kjer živi 783 milijonov ljudi z manj kot dvema dolarjema na dan, malarija do leta 2030 ne bo odpravljena, več kot polovica svetovnih otrok nima ustreznega šolanja, 60 odstotkov ljudi po svetu nima dostopa do ustreznih sanitarij in podobno. Na letošnjem forumu so v ospredju voda, energija, mesta, trajnostna potrošnja, zaščita okolja in partnerstva.

Slovenija je v okviru foruma pretekli teden sodelovala na razpravah na temo vode in miru, kjer jo je v vlogi predsednika visokega globalnega panela o vodi in miru zastopal nekdanji predsednik Danilo Türk, ter organizirala poseben dogodek o izkoriščanju blockchain tehnologije za razvoj.

V okviru ministrskega dela, ki se je začel v ponedeljek, je Slovenija organizirala dogodek na temo vzpostavljanja globalnih partnerstev za trajnostni razvoj.

"Nismo govorili le o povezovanju. ampak tudi o tem, kakšne izzive ima kdo. Mene bolj zanima, kako se je kakšna država lotila določenega problema, ki ga imamo tudi mi," je dejala ministrica, ki je na dogodku poudarila, da je potrebno besede spremeniti v dejanja. Partnerstva sama po sebi niso dovolj, ampak je potrebno uresničevati realistične politike. Vizija brez implementacije je le privid, je dodala.

Smerkoljeva je v ministrskem govoru v sredo dejala, da je prvi krog prostovoljnih nacionalnih pregledov izvajanj razvojne agende pokazal, da obstaja velika globalna zaveza za to. Pokazal je tudi, da implementacija zaostaja na področjih, ki zahtevajo širša partnerstva. Ali znotraj vlad, ali med družbenimi partnerji, ali na mednarodni ravni.

Omenila je, da je Slovenija lani decembra potrdila novo nacionalno razvojno strategijo 2030, ki je vpeta v razvojno agendo ZN. Zdaj se med drugim dela na partnerstvih in proračunskih okvirih. "Razvoj ni projekt, ampak je proces, ki se ne ustavi. Čeprav spreminjanje družb ni nova stvar, je tempo sprememb danes hitrejši kot kdajkoli prej. To od nas zahteva prilagodljivost, vlade se morajo učiti hitreje in vladati pametneje," je dejala in nagovor sklenila s pesmijo Borisa A. Novaka.

Slovenska delegacija se bo nocoj udeležila še večerje v okviru globalne koalicije za kakovost življenja, ki je neformalna skupina oblikovana na pobudo Združenih arabskih emiratov.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Novice
Novice Lani sprejeta gradbena zakonodaja pred prvimi spremembami

V dveh tednih bodo v javni razpravi predlogi sprememb gradbene zakonodaje, je napovedal državni sekretar na ministrstvu za okolje in...

OK & EN
Trajnostni razvoj
Trajnostni razvoj Težko je verjeti: na Novi Zelandiji denar raste na drevesih, v Sloveniji je gozd vir ogljika 3

»Denar res raste na drevesih,« je za portal stuff.co.nz zatrdila novozelandska kmetica Marlene Anderson. Govorila je v šali, a je...

OK & EN
Elektrika
Elektrika (intervju, video) Kdo se boji hidroelektrarn na Muri in Savi? 5

O vzrokih in posledicah zapletov pri gradnji hidroelektrarn smo govorili z direktorjema Dravskih elektrarn Maribor Andrejem Tumpejem in...

OK & EN
Dnevi energetikov
Dnevi energetikov Slovenija išče elektriko čedalje bolj proti vzhodu Evrope 25

Ključen energetski izziv je pridobivanje energije iz nefosilnih virov in ob tem izboljšati življenjski standard, je povedal na...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Tako v Sloveniji nastaja nov segment elektrotrga

Predlog sprememb energetskega zakona vključuje določilo, ki bi operaterjem baterijskih sistemov in upravljavcem odjema električne...

OK & EN
Novice
Novice 'V primerjavi z zgodbami iz energetike je Alan Ford resna literatura' 19

Objavljamo nekatere misli s foruma o novostih pri obnovljivih virih na konferenci Energetika in okolje.

OK & EN
Novice
Novice Zakaj bežigrajski stadion ne potrebuje okoljevarstvenega dovoljenja 1

Razliko med celovito presojo vplivov na okolje, presojo vplivov na okolje, okoljevarstvenim dovoljenjem in okoljevarstvenim soglasjem je...