Bratuškova, ki je kandidatka za ministrico na predlog stranke SAB, je v današnji predstavitvi na odboru DZ za infrastrukturo, okolje in prostor izpostavila, da se je kriza, ki je Slovenijo v primežu držala dolgih pet let, pustila sledi tudi na infrastrukturi.
"V teh kriznih časih smo v infrastrukturo vlagali manj kot je bilo treba in manj kot bi si želeli," je pojasnila in dodala, da pa se je stanje od tedaj izboljšalo, saj so se sredstva znatno povečala. Skrbi jo sicer slaba realizacija predvidenih proračunskih sredstev.
Zavzela se je za nadaljevanje prenove in obnove slovenskih cest, pri čemer pa je izpostavila, da jih je večina v lasti lokalnih skupnosti oziroma občin. Sodelovanje med njimi in infrastrukturnim ministrstvom bo zato "absolutno potrebno". "Vsi imamo isti cilj, in to je boljša infrastruktura, ki bo tudi bolj varna," je dodala.
V luči dogodka v Genovi se je dotaknila se je tudi varnosti slovenskih mostov in viaduktov. Po njenih besedah je naloga ministrice, da zagotovi poročilo o stanju vseh teh projektov, ki bodo podprti z meritvami. "Da se v Sloveniji ne more zgoditi nekaj takega kot v Italiji," je dodala.
Največ pozornosti s cestnega področja je namenila tretji razvojni osi, "ki jo ljudje na tem območju nujno potrebujejo". Gradnja odseka med Slovenj Gradcem in Velenjem bi se morala začeti prihodnje leto, kar predvideva protokol, ki ga je podpisal odhajajoči minister Peter Gašperšič. "Verjamem, da je preveril vse možnosti," je dejala.
V okviru Darsa trenutno teče še en večji projekt, in sicer predor Karavanke. Kot je spomnila, trenutno teče revizija postopka javnega naročanja. "Upam, da se postopek čim prej konča in se gradnja čim prej začne," je dejala. Kot je pojasnila, šestletni načrt vlaganj, ki ga je pripravilo ministrstvo, predvideva, da bo gradnja končana do 2024, "in zaenkrat nimamo razlogov, da temu ne bi verjeli".
Glede železniške infrastrukture je Bratuškova izpostavila, da se ne smemo osredotočati samo na 27 kilometrov dolgo progo med Divačo in Koprom, čeprav gre "seveda za pomembno in prioritetno investicijo". "Mislim, da še nikoli nismo bili tako blizu začetka gradnje, kot smo danes," je dejala.
Vlada Mira Cerarja je projekt zastavila na način, da ga bo vodilo projektno podjetje 2TDK, s katerim se Bratuškova strinja. Pojasnila je, da bi se verjetno projekt dalo izpeljati drugače, a je z vidika vpliva na javne finance za državo bolj ugodno, da se investicijo pelje preko podjetja namesto direktno preko proračuna.
V zvezi z drugim tirom Bratuškovo veseli, da so v koalicijskih pogovorih dobili zagotovila, da sodelovanje zaledne države ni pogoj za črpanje evropskih sredstev. V koalicijski pogodbi so sicer partnerji predvideli, da se pogovori z njimi nadaljujejo, a bodo na koncu izbrali pot, ki bo za Slovenijo najbolj ugodna. "Mislim, da bi država drugi tir lahko zgradila sama," je poudarila.
Slovenija je po besedah Bratuškove tudi pripravljena zagotoviti 200 milijonov evrov, ki bi jih v skladu s finančno konstrukcijo drugega tira prispevala zaledna država.
S področja energetike se je Bratuškova dotaknila energetskega koncepta, ki je v javni obravnavi, in energetskega zakona, ki je bil sprejet prav v času njene vlade. "Smo pred izzivom nacionalne politike in bomo morali kratkoročno sprejeti pomembne odločitve. Dobra novica je, da je obstoječe stanje energetike dobro in daje priložnosti za pozitivno zgodbo," je dejala.
Energetski koncept v javni obravnavi po njeni oceni ni odgovoril na ključne izzive, ki državo čakajo v prihodnjih letih, "zato ga bomo v sodelovanju s stroko absolutno dopolnili". "Predvsem želim, da se določijo srednjeročni in dolgoročni cilji energetske politike v Sloveniji," je poudarila, med katerimi je izpostavila čim večjo samooskrbo z obnovljivimi viri energije.
Energetski zakon pa po njeni oceni potrebuje dopolnitve in spremembe. Med drugim bi sama v zakon vnesla spremembo, ki bo omogočala skupinske energetske oskrbe, tako imenovane energetske zadruge. "Mislim, da je to absolutno potrebno in prav," je dejala.
Kar se tiče naložb na področju energetike pa se je zavzela za pospešitev postopkov v zvezi z gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi, kjer bo po njenih besedah potrebnega veliko sodelovanja z okoljskim ministrstvom. Kandidat za vodenje slednjega je državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Jure Leben, Bratuškova pa verjame, da bosta sodelovala dobro. "Zelo pozitivno, da bo človek, ki pozna probleme na eni strani, hitro in učinkovito reševal na drugi strani," je dejala.
Zavzela se je tudi za znižanje energetske revščine, o čemer se po njeni oceni premalo govori. Rešitev med drugim vidi v višjih plačah, manjši porabi in nižjih cenah energentov.
