(video) Zamenjava dizlov z e-vozili po načelu avto za avto v podjetju odpade (video) Zamenjava dizlov z e-vozili po načelu avto za avto v podjetju odpade Gospodarstvo čaka prehod iz fosilne v zeleno floto poslovnih vozil. Pošta Slovenije je med slovenskimi podjetji z največjim številom električnih vozil. Pri elektrifikaciji sodeluje tudi s podjetjem GEN-I. To pa ni edini primer takšnega sodelovanja.
Sodelujte na razpisu okoljskih nagrad Financ Sodelujte na razpisu okoljskih nagrad Financ Podjetja, od mikro do največjih, ustanove, samostojne podjetnike, društva in tudi fizične osebe vabimo k prijavi na razpis okoljskih nagrad Časnika Finance in Eko sklada.
ELES predstavil koncept razvoja polnjenja e-avtov ELES predstavil koncept razvoja polnjenja e-avtov Uroš Salobir iz družbe ELES je predstavil koncept celostnega razvoja infrastrukture za množično polnjenje e-vozil. Imenovali so ga E8.
(video) Zakaj je pri polnjenju e-avtov strah energetikov odveč (video) Zakaj je pri polnjenju e-avtov strah energetikov odveč Prihajajo 350-kilovatne e-polnilnice, a je strah energetikov odveč. Številni bodo polnili avte tudi na železniških postajah. Kako so na omrežje priključili prvi shranjevalnik električne energije pri nas. Našteto in še marskija smo izvedeli na posvetu Časnika Finance o zeleni mobilnosti v slovenskih podjetjih.
Leben napovedal ukrepe za sanacijo požarišča v Zalogu Leben napovedal ukrepe za sanacijo požarišča v Zalogu Novi minister za okolje in prostor Jure Leben si je na svojem prvem terenskem obisku ogledal v lanskem požaru uničeno podružnico celjskega podjetja Ekosistemi v Zalogu pri Straži. Ker sanacija požarišča od konca preteklega leta stoji, območje zaloške podružnice pa je v zadnjem obdobju dobilo novega lastnika, je napovedal odločne ukrepe.

Bratuškova bo zahtevala poročilo o stanju slovenskih mostov

Čas branja: 3 min
05.09.2018  15:40
Alenka Bratušek, kandidatka za ministrico za infrastrukturo, je v predstavitvi na odboru DZ za infrastrukturo med prioritetami ministrstva v prihodnjem mandatu izpostavila tretjo razvojno os, drugi tir med Divačo in Koprom ter dopolnitev energetskega koncepta.
avtor
Bratuškova bo zahtevala poročilo o stanju slovenskih mostov
Foto: Aleš Beno

Bratuškova, ki je kandidatka za ministrico na predlog stranke SAB, je v današnji predstavitvi na odboru DZ za infrastrukturo, okolje in prostor izpostavila, da se je kriza, ki je Slovenijo v primežu držala dolgih pet let, pustila sledi tudi na infrastrukturi.

"V teh kriznih časih smo v infrastrukturo vlagali manj kot je bilo treba in manj kot bi si želeli," je pojasnila in dodala, da pa se je stanje od tedaj izboljšalo, saj so se sredstva znatno povečala. Skrbi jo sicer slaba realizacija predvidenih proračunskih sredstev.

Zavzela se je za nadaljevanje prenove in obnove slovenskih cest, pri čemer pa je izpostavila, da jih je večina v lasti lokalnih skupnosti oziroma občin. Sodelovanje med njimi in infrastrukturnim ministrstvom bo zato "absolutno potrebno". "Vsi imamo isti cilj, in to je boljša infrastruktura, ki bo tudi bolj varna," je dodala.

V luči dogodka v Genovi se je dotaknila se je tudi varnosti slovenskih mostov in viaduktov. Po njenih besedah je naloga ministrice, da zagotovi poročilo o stanju vseh teh projektov, ki bodo podprti z meritvami. "Da se v Sloveniji ne more zgoditi nekaj takega kot v Italiji," je dodala.

Največ pozornosti s cestnega področja je namenila tretji razvojni osi, "ki jo ljudje na tem območju nujno potrebujejo". Gradnja odseka med Slovenj Gradcem in Velenjem bi se morala začeti prihodnje leto, kar predvideva protokol, ki ga je podpisal odhajajoči minister Peter Gašperšič. "Verjamem, da je preveril vse možnosti," je dejala.

V okviru Darsa trenutno teče še en večji projekt, in sicer predor Karavanke. Kot je spomnila, trenutno teče revizija postopka javnega naročanja. "Upam, da se postopek čim prej konča in se gradnja čim prej začne," je dejala. Kot je pojasnila, šestletni načrt vlaganj, ki ga je pripravilo ministrstvo, predvideva, da bo gradnja končana do 2024, "in zaenkrat nimamo razlogov, da temu ne bi verjeli".

Glede železniške infrastrukture je Bratuškova izpostavila, da se ne smemo osredotočati samo na 27 kilometrov dolgo progo med Divačo in Koprom, čeprav gre "seveda za pomembno in prioritetno investicijo". "Mislim, da še nikoli nismo bili tako blizu začetka gradnje, kot smo danes," je dejala.

Vlada Mira Cerarja je projekt zastavila na način, da ga bo vodilo projektno podjetje 2TDK, s katerim se Bratuškova strinja. Pojasnila je, da bi se verjetno projekt dalo izpeljati drugače, a je z vidika vpliva na javne finance za državo bolj ugodno, da se investicijo pelje preko podjetja namesto direktno preko proračuna.

V zvezi z drugim tirom Bratuškovo veseli, da so v koalicijskih pogovorih dobili zagotovila, da sodelovanje zaledne države ni pogoj za črpanje evropskih sredstev. V koalicijski pogodbi so sicer partnerji predvideli, da se pogovori z njimi nadaljujejo, a bodo na koncu izbrali pot, ki bo za Slovenijo najbolj ugodna. "Mislim, da bi država drugi tir lahko zgradila sama," je poudarila.

Slovenija je po besedah Bratuškove tudi pripravljena zagotoviti 200 milijonov evrov, ki bi jih v skladu s finančno konstrukcijo drugega tira prispevala zaledna država.

S področja energetike se je Bratuškova dotaknila energetskega koncepta, ki je v javni obravnavi, in energetskega zakona, ki je bil sprejet prav v času njene vlade. "Smo pred izzivom nacionalne politike in bomo morali kratkoročno sprejeti pomembne odločitve. Dobra novica je, da je obstoječe stanje energetike dobro in daje priložnosti za pozitivno zgodbo," je dejala.

Energetski koncept v javni obravnavi po njeni oceni ni odgovoril na ključne izzive, ki državo čakajo v prihodnjih letih, "zato ga bomo v sodelovanju s stroko absolutno dopolnili". "Predvsem želim, da se določijo srednjeročni in dolgoročni cilji energetske politike v Sloveniji," je poudarila, med katerimi je izpostavila čim večjo samooskrbo z obnovljivimi viri energije.

Energetski zakon pa po njeni oceni potrebuje dopolnitve in spremembe. Med drugim bi sama v zakon vnesla spremembo, ki bo omogočala skupinske energetske oskrbe, tako imenovane energetske zadruge. "Mislim, da je to absolutno potrebno in prav," je dejala.

Kar se tiče naložb na področju energetike pa se je zavzela za pospešitev postopkov v zvezi z gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi, kjer bo po njenih besedah potrebnega veliko sodelovanja z okoljskim ministrstvom. Kandidat za vodenje slednjega je državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Jure Leben, Bratuškova pa verjame, da bosta sodelovala dobro. "Zelo pozitivno, da bo človek, ki pozna probleme na eni strani, hitro in učinkovito reševal na drugi strani," je dejala.

Zavzela se je tudi za znižanje energetske revščine, o čemer se po njeni oceni premalo govori. Rešitev med drugim vidi v višjih plačah, manjši porabi in nižjih cenah energentov.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Novice
Novice Ljubljana kot Los Angeles: ceste barvajo na belo 2

Včeraj položeni asfalt v središču Ljubljane so prebarvali na belo. V Los Angelesu tako znižujejo temperaturo zraka v mestu.

OK & EN
Elektrika
Elektrika Padli trgovec z elektriko – deset let po zlomu Lehmana še ena zgodba o bankrotu

Eden najbogatejših Norvežanov, sicer trgovec s terminskimi pogodbami na elektriko, se je tako močno zašpekuliral, da je zatresel...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Zakaj je star clio dražji kot skoraj nov zoe, a ne za tiste s 600 evri plače 3

Ministrstvo za infrastrukturo odgovarja na bojazni nekaterih energetikov, ki so prepričani, da energetski koncept onemogoča gradnjo...

OK & EN
Odpadki
Odpadki Vrsta neprijetnih in manj znanih resnic o recikliranju odpadkov 2

Kolikšen delež odpadkov je v resnici mogoče reciklirati, kam gredo odpadki po odvozu z dvorišč komunalnih družb, zakaj je bil sežig...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Zakaj ob toplotnih črpalkah dodatni viri ogrevanja niso potrebni

Pred časom je veljalo, da toplotna črpalka pri nižjih temperaturah ni zadoščala in je bilo treba imeti dodatno ogrevanje. Komu naj...

OK & EN
Zakaj ni fotovoltaik na strehah stanovanjskih blokov 9

Dejan Paravan iz GEN-I je razložil, kakšne so izkušnje dve leti po uvedbi uredbe o samooskrbi.

OK & EN
Novice
Novice Kdo so državni sekretarji na okolju in infrastrukturi

Na prvi seji vlade so imenovali državne sekretarje; na okoljsko ministrstvo prihaja arhitekt Aleš Prijon, na infrastrukturno pa Bojan...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Nemški pogled: Zakaj je zastal razvoj slovenskega trga elektrike in kaj to prinaša 2

Na energetskem trgu se dogaja revolucija, ki pa ji s takšnim regulatornim okvirom, kot je slovenski, ne moremo slediti, meni Karl Kraus,...