Slovenija ima s Hrvaško skupno proizvodnjo električne energije. Proizvodnjo si delita po pogodbi, ki je posledica skupne postavitve proizvodnega objekta. Pogovori o skladiščenju odpadkov sicer še niso uresničeni, vendar pismo ni namenjeno temu.
Ob proizvodnji električne energije se ustvarja ogromna količina odpadne toplotne energije, ki se skoraj v celoti porabi za 'ogrevanje' Save. Postroj je treba za obratovanje ves čas hladiti.
Na podlagi statističnih podatkov o številu stanovanj v Zagrebu, je toplotne energije dovolj, da bi lahko z odvečno toploto ogrevali vsaj polovico stanovanjskih enot v sosednji prestolnici. Če znamo skupaj narediti proizvodni objekt, bi bila ob današnjem tehnološkem znanju najmanjša težava zgraditi cevovod za transport toplotne energije od mesta njenega nastanka do prvega odjemnega mesta v Zagrebu. Po naši oceni bi to pomenilo izgradnjo cevovoda v dolžini približno 40 kilometrov.
Takšen projekt bi pomenil za Zagreb približevanje k izpolnjevanju obveznosti do podnebnega sporazuma, saj bi zmanjšali porabo fosilnih energentov vsaj za polovico. K temu bi lahko dodali še komercialni učinek za proizvodni obrat v Krškem. V tem pismu ne želimo navajati številk, bomo pa to z veseljem storili, če bo dobili pozitiven odziv.
In za konec še pripomba: obe državi, Hrvaška in Slovenija sta ratificirali Svetovni podnebni sporazuma in sta obvezani izvajati ukrepe po sporazumu, v katerem ni predvidenih državnih meja.
Božo Dukić je sekretar Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije ZENS
