Po vzorčenju na Blejskem jezeru in v Soči bodo vzorčenja razširili še na nekatera druga jezera in reke v Sloveniji.
"V Soči bomo vzorčili biološki element kakovosti fitobentos (pritrjene mikro in makroalge), v Blejskem jezeru pa poleg fitobentosa še fitoplankton (lebdeče mikroalge). Vzorčenje fitobentosa bo potekalo enkrat na leto, vzorčenje planktona pa enkrat na mesec v obdobju dveh let. Hkrati z vzorčenjem bioloških elementov kakovosti bomo jemali tudi vzorce okoljske DNA," pravi Aleksandra Krivograd Klemenčič z Agencije RS za okolje.
Namen vzorčenja je po njenih besedah primerjava tradicionalnega vzorčenja z vzorčenjem na podlagi inovativnih genetskih metod. "Takšen način vzorčenja, ki se bo izvajal v vseh državah območja Alp, bo omogočil primerjavo rezultatov obeh metod, iz katerih bo mogoče pridobiti podatke za nadgradnjo tradicionalnih metod monitoringa ekološkega stanja in izpopolnitev novih metodologij preko okoljske DNA. Genetski pristop vrednotenja ekološkega stanja v primerjavi s tradicionalnim pristopom pomeni večjo natančnost in zanesljivost, poleg tega pa tudi znatno poenostavitev vzorčenja in analiz, kar je tako časovno kot tudi ekonomsko bolj upravičeno," pojasnjuje.
Projekt so sicer začeli 17. aprila letos, trajal pa bo do 16. aprila leta 2021. Skupna vrednost projekta, ki je sofinanciran z evropskimi sredstvi, je 1,8 milijona evrov, v njem pa sodelujejo raziskovalne inštitucije in okoljske agencije Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, Švice in Francije.
Ekološko stanje voda sicer vrednotijo na podlagi dolgoročnega in sistematičnega monitoringa vrstne sestave in številčnosti bioloških elementov kakovosti: pritrjenih alg, planktonskih alg, višjih vodnih rastlin, bentoških nevretenčarjev in rib. Podatki letnega monitoringa ekološkega stanja voda so nato podlaga za obdobne ocene ekološkega stanja voda.